“Ge o ka kgona?” Lentšu la Khethi le thathapa bjalo ka mollo. “Ge o nyaka, ke seo o se bolelago? Ka fao ga o na boikgafo bja selo, ga go bjalo? Go dira tša mahlale, go ba mointšineere wa tša difofane?”

Boikgafo go yena, ke a tseba o ra seo, le ge a sa bolele seo.

“Ke wena mang yo a ka nyakago boikgafo bofe goba bofe go tšwa go nna?” Ke befedišwa ke tsela yeo a nkahlolago ka yona, goba mogongwe ke tla be ke binela kgopolo ya gore yena a nyake boikgafo bja ka.

O dira mosepelo wa pefelo. “Ga se go tsoma selo sefe goba sefe. Ke go ba le ditlhologelo tša godimo. Ke be ke nagana gore o … motho yo mongwe.”

“O ra bjang, ‘motho yo mongwe’?”

“Ga ke tsebe. Go swana le motho yo a nago le leano.”

O ka re selo se sengwe se a nthaga. “Monna wa leano?”

“Ee, sona seo.” Bjale o kwagala e ke o hlakahlakana gannyane. “Efela gabotse ga o bjalo.”

“Ga o tsebe selo ka nna!” Ke kwa ka mo a befetšwego ka gona. “Go swana le gore ga go motswadi ka gae, le mešomo yeo monna yo a ntirago gore ke e dire, ka fao ke palelwe ke go ya sekolong.”

Ga ke nyake go bolela ka thotobolo.

“Efela seo ke phošo.” O bolela seo a tiišitše. “Hei, Cebo? Ke a tseba gore go bothata bjang. Go na le bana ba go tšwa magaeng a go hlokomelwa ke bana mo sekolong se gape. Efela monna yo a dirago gore o palelwe ke go ya sekolong o mo šomela? O swanetše go dira se sengwe ka sona. Nyaka thušo.”

“Ga go bonolo–”

“Go bonolo kudu.” Ga a ntlogele fela. “Ge e kaba o motho yo mongwe – ge e kaba o a itlhompha, o tla hwetša tsela.”

Gomme ka hlogong ya ka ke kwa karolo yeo a sa e bolelego, ke gore o tla ntlhompha fela ge nka dira se sengwe go fetola dilo. O mpona bjalo ka motšwasehlabelo wa go se re selo, wa go itelela gabjale.

Ka lebelela ka thoko yeo Fundi le ba bangwe ba ilego. “Ke swanetše go sepela.”

“Ka pela.” Khethi o ntšha mogala wa gagwe, o mokaone kudu go feta wa ka. “Mphe dititšiti tša gago.”

“Eng?” Efela ka mo fa dinomoro tša ka tša mogala gomme ka lebelela ge a di tsenya ka mogogorupa wa lebelo. Mogala wa ka wa lla ka morabeng.

“Bjale o na le nomoro ya ka,” a realo ge e lla gomme ka ntšha mogala wa ka. “O tla kgona go mpotša ge o le monna wa nnete wa leano, gape ge e kaba ke tla go bona ka Labohlano.’

Bjale a retologa gomme a kitima. Ka ema fao ke lebeletše nomoro ya gagwe e laeditšwe bjalo ka mogala wo o sa arabiwago. Nomoro ya Khethi! Ka nako efe goba efe ke be le tla nagana gore ke selo se se botse seo nkilego ka se fiwa, efela gabjale ke befetšwe kudu le go swaba.

Fundi a ntebelela ge ke mo hwetša.

“Sa mafelelo seo ke se bonego, dilo di be di sepela gabotse. Go diregile eng?”

“Ke mmoditše gore ga ke na kholofelo ya go tla go tša mahlale ka Labohlano,” ka mmotša.

“Ijoo. Thotobolo gape?”

“Mogongwe.”

“O swanetše go dira se sengwe, monna.”

“Ke lapišitšwe ke batho ba go mpotša seo.”

“Wa tseba ke nepile,” a realo, efela a e tlogelenyana ka morago ga fao.

Seo se fetoga go ba le lengwe la matšatši a go ya godimo le tlase. Ga ke kgolwe gore ke be ke thabile bjang lebakanyana la go feta.

Boikatišo bja kgwele ya maoto mathapeng, go kwagala e ke Mohlahli Phiri o ntšhomiša ka maatla kudu – kudukudu a nyaka gore ke mo netefaletše boikgafo bja ka.

Ke ile ka lemoga gore yena le Khethi ba boletše ka boikgafo bja ka, gomme ba nyaka se sengwe go tšwa go nna, go swana le gore ba ntshepa, ba tshepa gore nka ba motho yo mongwe.

Go swana le gore ke a itshepa. Go swana le gore ke sa itshepa ge ke sa dumelele mathata a ka go nkgoromeletša fase.

Batho ba ntshepa. Khethi, Mohlahli – Fundi gape, goba a ka be a sa bolela le Mohlahli ka go mpha sebaka se sengwe.

Ke swanetše go ba netefaletša gore ba nepile, gomme seo se thoma ka go lokiša dilo tša ka le Amahle le bana ba bannyane.

Ke sa befetšwe ka gore ga ke na leano. Go kwagala e ke bjoko bja ka bo a ikitimiša ka didiko ge ke lebile gae ka morago ga kgwele ya maoto. Ke ile go dira eng?

Ka sepela ka go nanya ge ke retologela tseleng ya mo re dulago. Ke kgona go bona ntlo ya Toothpick mo ke lego gona, efela e sego mekhukhu ya ka mafuri. Go na le mosadi yo a lebilego lebating la ka pele. Le ka morago, ke a tseba gore ke Mtšana Maseko, modirelaleago, ka tsela yeo a sepelago o kare o lapile kudu efela a le lebelong kudu gape.

Nka thoma ka yena.

Ga ke nagane selo ka yona goba ka eng goba eng. Ke no phakiša. Ga ke na nnete ya gore ke ile go dira eng, ke mmotše gore ke phošo gore a be mogwera wa kgauswi le ba gaSibiya mola ba dira nna le Amahle gore re ba šomele – goba ke nyakane le modirelaleago yo mongwe wa go fapana go ba ‘mohlokomedi yo mogolo’ wa rena. Ga ke tsebe.

Mdi Sibiya a mo dumelela go tsena, a thabetše go mmona, la mathomo ke mmona a thabišitšwe ke se sengwe.

Lebati la tswalela ka nako yeo ke fihlago go lona. Ka goeletša “Ko-ko-ko!” fela ga ke na maikemišetšo a go emela karabo. Ka leka lebati efela le be le sa notlelwa, ka tsena ka gare.

“Mma!” yo mongwe wa bana ba gaSibiya a goeletša ka letšhogo.

“Cebo?” Mtšana o be a sa re o dula fase setulong, efela a emelela gape ge a mpona.

“Ke nagana gore ke phošo!” Ka bolela ka bogale le ka lebelo pele ke felelwa ke maatla. “Wena o tla mo le go ba bagwera ba bagolo le batho ba mola ba re dira gore re dire eng goba eng yeo ba e ratago, ka sesi wa ka le nna. Ke ba šomele, ke se ye sekolong, gore re se lahlegelwe ke mokuhkhu. O swanetše go romela motho yo mongwe go tla go re bona.”

“Go ba le mokhukhu? Le lefela rente. Ke le baekanyeditše seo, wa gopola? Cebo, ke eng seo?” Mtšana Maseko a ntebelela, ka morago a lebelela Mdi Sibiya.

“O se ke wa itira o kare ga o tsebe! Le bagwera ba go loka, o etela mo ka mehla. Re a go bona.”

“Efela – “ Bjale Mtšana Maseko o no ikemela fao, a bonala a se na maatla le go tshwenyega.

“O bolela maaka lesogana,” Mdi Sibiya a bolela ka lentšu la go nanya, la go nyama. “A ka se kgone go go botša ka gore seo ga se se loke – go bolela ka bophelo bja ka bja ka sephiring – efela o etela mo bjalo ka modirelaleago. Ga wa swanelwa go tseba gore ke ka lebaka la eng, efela ke a tshepiša gore ke nnete. Ga a tsebe selo ka mo monna wa ka a dirago gore o šome ka gore ke be ke na le dilo tše dingwe tšeo ke mmotšago tšona ge a etela. Dilo tša sephiri. Ke be ke sa tsebe gore o go botša gore ke ka mo le ka se rakwego ka mokhukhung. Nna … Ga ke tsebe gore ke nagana ka eng. Mogongwe ga ke nyake go nagana ka seo. Bana le nna, wa tseba? Mathata a rena.”

O fogohletša legetla la gagwe o ka re le bohloko. Ke nagana ka mo bana ba llago gakaaka, ke bona leswiswi go dikologa mahlo a gagwe. Mogongwe ke a kwešiša.

Ka lebelela Mtšana Maseko. “Tshwarelo.” ka realo.

“Go bonala o kare ga o tsebe go lekana ka ditokelo tša gago, Cebo,” a bolela o kare o felelwa ke moya. “Ke be ke nagana gore o ithutile ka seo ka go LO.”

“Ke paletšwe ke go tsenela LO gantši.”

“Ga go sa na go palelwa ke go ya sekolong sefe goba sefe, ga go sa na go šomela Sibiya. O na le bokamoso.” Yena le Mdi Sibiya ba kopanya mahlo. “Ntlogelele seo. Ke tla se rarolla. Ke nako ya tiro, ga go bjalo, moratiwa wa ka? O be o bolela gore bjale o itokišitše.”

Ka tlelwa ke maikutlo ale a go kgoma lefaufau gape. Ga ke tsebe gabjale ka moo se tla hlagago, goba seo a tlago se dira goba go se bolela, efela ke a tseba gore ke lokologile – ke lokologile go Toothpick.

Ke be nka se tloge ka bonako ka gore re be re swanetše go bolela ka mo re ka begago Toothpick, le gona ga ke nyake go tloga, gabjale ke a tseba gore nka tshepa Mtšana Maseko. Efela ka pela ka mo nka kgonago, ke tla dira dilo tše pedi. Ke tla ya ka mokhukhung go botša Amahle le Wandile ditaba.

Ka morago ke ngwalela Khethi ka mogala go re ke tla mmona ka Labohlano ka nnete.

Sefahlego sa go myemyemela sa boa go nna.

Bjale, ka morago ga lebakanyana, dilo di lokile.

Nka rata pelo ka nnete. Ke tla leta, efela mogongwe ke ka pela. Bjale e a tla, pelo. Ya mathomo go tla go nna, ka betha moya.

Ke lebaka la ka le le kaonekaone. Go fihlela ka Labohlano, ge ke goroga sekolong sa boKhethi le go bogela sefahlego sa gagwe se bulega a myemyela ge a mpona. Bjale o tla go nna, ke a ikana o a bina.

Seo ke lebaka la ka le le kaonekaone. Go fihla gabjale.