Kanegelo ye e tšwa motsaneng wa ka Moletjie Ga-Maribana. Go be go na le monna tsoko yo a bego a etšwa thokwana a lebile gae go fihla motswadi wa gagwe yo a fetilego lefaseng. O be a gapeletšega go tsena leetong empa a sena tšhelete ya go lefa dinamelwa ka moka go fihla gae. Ka ge go be go fiša o ile a tla ka leano la go dira tšhelete ya ka pelanyana. O ile a tsena lebenkeleng la madila go itshwarela tše mmalwa. O ile a tsenela go morekiši go reka madila gomme a mmotša gore o lapile kudu ka ge a etšwa kgakala, bjalo o tla kgopela go bolela le yena ka poledišano ya kefa. A re ge ke emiša kefa ga tee ke tlabe ke kgopela senotagi se se tee. Ge ke emiša gabedi ke tla kgopela tše pedi bjalo le bjalo. Ba ile ba dumelelana bjalo yena le lekgarebe leo le bego le rekiša. O ile a tšea senotagi sa gagwe a itulela fase gomme se rile go fela a emiša kefa gomme Lerato le kgarebe la go rekiša la tliša se se tee ka ge a emišitše kefa gatee. Mokgalabje Talane o rile a sa ituletše thokwana wa tla lesogana le le botse la go imamela la go se rate hlakahlakano. Le ile la kgopela go dudišana le mokgalabje Talane gomme mokgalabje a bona o sena molato go dula le lesogana leo le bitšwago Phuti. Ba ile ba tšea magang sebaka se se telele kudu go le bose, bjalo lesogana la kgopela go rekela mokgalabje senotagi. Mokgalabje o ile a amogela seo a tseba gore o tla reka le yena morago a rekela lesogana. Di ile go fela mokgalabje a emiša kefa gabedi, Lerato a tliša dinotagi tše pedi. Lesogana le ile le re le a emelela le ya go reka Talane a re mphe tšhelete yeo ba tla tliša dinotagi, lesogana la botšiša la re bjang mokgalabje. Talane o ile ge a araba a re o tla bona. Mokgalabje a emiša kefa gane. Lerato o ile a tliša dinotagi tše nne. Lesogana le ile la ipotšiša gore se se direga bjang ntle le tefo? La botšiša mokgalabje. 

“Le a lefa mokgalabje?” 

Mokgalabje o ile ge a ikarabela a re, “Aowa. Kefa ye ke ya badimo, e ntirela tšohle tšeo ke di nyakago. Ge ke emiša seo ke se nyakago se a direga, kae kapa kae. Le mabenkeleng a magolo ke a tsena ka tlatša teroli ka dijo. Ge ke fihla go morekiši ke emiša kefa ye morekiši a mpha selipi ka tšwa ga bonolo fela.”

 Lesogana le ile la se tshepe go fihlela mokgalabje a emiša kefa ga tshela gomme Lerato a tliša dinotagi tše tshela. Lesogana le ila la botšiša gore naa e hwetšwa kae kefa yeo. 

Mokgalabje o rile ge a araba a re, “Ye kefa etšwa motseng wa kgakala kwa Nigeria. E berekilwe ke ngaka tše kgolo kudukudu. Ke patetše dikete tše tharo tša go tlala.” 

Phuti o thabile ebile o botša mokgalabje gore o a e nyaka. O botšiša gape gore mokgalabje a ka mo rekišetša yona ka bokae. 

Mokgalabje o ile a re, “Ke tla go rekišetša ka seripa sa tšhelete yeo ke e rekilego ka yona ka ge o le lesogana leo ke le ratago mo motseng wo wa ga Maribana.”  

Lesogana le ile la leba pankeng go nyakana le serapa sa dikete tše tharo. Le ile la boa ka pela kudu go lefa mokgalabje. Mokgalabje o ile a timelela ka go tseba gore o hlalefeditše lesogana Phuti. Go be go šetše dinotagi tše pedi fela tša mokgalabje go morekiši Lerato. Phuti o be a thakgetše kudu ka ge le yena a emišitše kefa ga tee Lerato a tliša senotagi. O ile a bitša bagwera ba gagwe a re moreki ke nna mamohla. O ile a emiša kefa ga tshela a makatšwa ke gore Lerato o ile a tliša senotagi se se tee ka monwana gomme a mmotša gore dinotagi tšeo di bego di lefetšwe ke mokgalabje di fedile. Ile ya ba sello se se golo kudu go lesogana Phuti ka ge a šomišitše tšhelete ya gagwe ya go reka dijo tša kgwedi moo a bego a dula gona mošomong wa gagwe.

Mafelo