Ke rile ge ke ikhwetša ke na le mengwaga ye lesomešupa, ka thoma go bona gore ke filwe bogoši ke mmopi wa ka wa kua magodimong. Ka bona gore ke abetšwe taolo ya go buša mmele wa ka boka kgoši ge e buša tikologo. Ke phela tikologong ya go bušwa ke nna mong wa yona. Ke ra nna mošireletši wa yona ka dinako tšohle. Ke phela ke tomotše mahlo ke hlapeditše naga ya ka gore e se hlaselwe ke matšema a šele go swana le banna ba go hloka maikarabelo. Banna ba go o tshela phori mahlong mola ba nyaka go ikhola ka wena. Ga e le nna ke ntšhitše mahlo dinameng. Ga ke raloke gomme ke buša tikologo ya ka ka molamo wa tšhipa gobane ntle le fao ke tlo utswetšwa boleng bja ka.

Ge ke re ke tikologo ya ka ke bolela ka mmele wa ka wa go lekanela wo mmopi a mphilego wona. Ke kwa pelo bohloko ebile ke kgothola meokgo ge ke bona makgarebe a mangwe ona a tloga a sa kgathale ka tša bona ditikologo tšeo Modimo a ba abetšego tšona ka lehutšo la gore ba tla di hlokomela ka botshepegi. Ba buša tikologo tša bona bošaedi. Ba laolwa ke tšhelete gomme ba dumelela bohle ba naba maoto tikologong tša bona ntle le mangwalo a molao. Ke ra gore ba bangwe ba iphetošitše banyadiwa mola malapa a bo bona a se a je nama ya monyanya. Batho bao ba bangwe ba tšwa ba rwele merwalo ye boima yeo ba tlilego go e kgothola go bona. Ge ba fulara gomme ba šala ba rwele mathata a magolo mola ba sa ba tsebe gore ba be ba falala ba etšwa kae.

Makgarebe a reng a sa buše tikologo tša bona go etša magoši a seriti mo nageng ya Afrika Borwa? Ba ka no ba bolela gampe gore ba buša ka molamo wa tshipi, empa bophelo bjo tla ba bjo bolokega. Ge lekgarebe le ka ithata ebile la itlhompha, la tlogela go ba bokenangbohle,le tlo bolokega.

Mmele wa lekgarebe ke gauta e na le boleng bja godimo. Ga se boralokelo bja masogana.