Seo Phumlani a sa se botšego mmagwe ke gore morago ga go fihla Freedom Square la bobedi, o hweditše Uncle Charles a inametše fase kgauswi le sefero a hlatša la go šiiša. Mathomong lesogana leo le be le omeletše ka letšhogo, eupša a napa a lemoga ka pela gore Uncle Charles o tee moo gomme o swanetše go dira se sengwe.

Phumlani o be a ile a tšea sephetho sa go itsentšha kotsing go thuša monna yoo a mo rutilego tše ntši ka kgwele ya maoto le bohlokwa bja thuto. O be a phela a mo reta gammogo le bana ba gabo ge ba šomile gabotse mola sekolong. Gabotsebotse, e be e šetše e le setlwaedi gore ge dipoelo tša kotara ya mafelelo di kgahliša o be a tla ba iša leteneng la maemo bjalo ka moputso le moletlwana wa diphihlelelo tša bona. Charles e be e le yo mongwe wa banna ba mmalwa bao ba bego ba tloga ba nyaka go bona ba atlegile bophelong.

Phumlani o ile a phakišetša ka gare, a topa galase ya matšhila, a e tšokolotša gomme a e tlatša mola pomping ya go rusa, ya bao e neela Uncle Charles yoo a bego a šinyaletše, morago ga gore a mo thuše go theogela fase godimo ga lekase. Monna yoo a bego a lebelelega gabotse diiri di se kae tša go feta, ebile a ba latofatša ka go bonala bjalo ka borameepo ba ditšhila, o be a bonala a fokola kudu  gabjale.

Charles o ile a tšwelapele ka go hemela godimo mo ekego o nyoko lwala gape, sethitho se tšhologa sefahlegong sa gagwe moo e kego o swarwa ke mokhuhlwane.

“Ke direng, Malume?” gwa botšiša Phumlani wa go fišegelwa. Charles a tšokotša diatla tša gagwe, eupša lentšu la gana go tšwa. Mafelelong, ka go somiša maatla a mantši a kgona go šupa moo lešata le tšwago gona gomme ka lentšu la makgwakgwa a no re, “Velaphi.”

“Ke bitše uBab’ Velaphi?” mošemane yoo a bego a bonala a lahlegile a fetola. Charles o ile a dira sengwe ka hlogo ya gagwe seo se bonalago eke o dumela ka yona.

“Okay!” Phumlani a goelela ka tshepo ye mpsha. A kitimela ka gare, mahlo a lealea go nyakana le Velaphi, a hlokomologa leswao leo le rego “NO UNDER 18s” ka mahlo a go laetša lenyatšo.

Velaphi o no bona fela letšhogo leo le bego le le mahlong a Phumlani gomme a kwa leina la “uMalume Charles” ya ba o tseba gore go na le bothata. Ntle le lentšu, a ikgapeletša go ema gomme a latela mošemane yoo ka ntle. Ee, Velaphi le yena o be a le gare a ipshina gomme a timola lenyora ka tše di tonyago, eupša go no phoša mahlo gatee fela go mogwera wa gagwe a napa a tseba gore go na le bothata.

O ile a kitimela ka gare gomme a boa  le tšeke ya meetse ya ba o re, “Tšea, enwa mogwera wa ka,” gomme a fa Charles dipilisi tsoko. Seripagare sa meetse ao se falaletše godimo ga hempe ya Charles. Velaphi a napa a goga sakatuku, mohuta woo Phumlani a bonego bakgekolo ba se somiša go phumola dinko tša bona ge ba goga motsoko, gomme a se kolobiša ka meetse a go tonya. A napa a thoma go gatagata sefahlego go hloka tebogo sa mogwera wa gagwe. A konopolla hempe ya Charles gannyane gomme a boela morago gore a kgone go mo hlabiša moya. Ka letsogo leo le bego le le legetleng la mošemane Velaphi a re, “ Ke bošego, mošemane wa ka, le gona le ga se lefelo la bana. O dirile gabotse wa mpitša, eupša bjale ke nako ya gore o ye gae.” Mahlo a mošemane a ganelela go Charles, yoo a bego a bonala bokaonenyana ebile a emišitše go hlatša, le ge monkgo wa go se kgahliše wona o be o ganelela moyeng.

“Ke right,” Charles o ile a realo ka myemyelo ya go fokola. “Kitimela gae. Velaphi o tla nkgogela gae ka ditsebe, ge go hlokega. Re tla go šala morago,” o ile a hlohleletša.

“Ge a ka ba le manganga ke tla mo lahlela ka gare ga kiribane,” Velaphi a tlaleletša. Ka moka ba hwa ka disego ba sa dudišega.

Gabjale, ge Phumlani a robetše bolaong thoko ga Lindokuhle yoo a gonago, a lebeletše godimo hlakeng ya masenke, o ipotšiša ge e le gore ka nnete mogwera wa Uncle Charles o tloga a kgathalela bophelo bja gagwe bjalo ka ge yena a dira. Na ba tla mmuša gae bjalo ka ge ba tshepišitše? Goba ba be ba no ba ba ikemišeditše fela go bolela se sengwe gore ba kgone go raka mošemanyana yoo a balabalago gore ba kgone go tšwelapele ka go nwa?

“Ga ke kgolwe gore ba ka hloka pelo bjale,” Phumlani a ngunanguna a le noši.

***

Re botše: Naa bagwera ba Charles ba tla mmuša gae?