Ntho ya leotong la mosetsana e be e le ye mpe, e bulegile gomme e hwibitši. Ntho ya mollo ka lebaka la sethuthupiši sa go lliša e be e iša fase, gomme dileyara tše mmalwa tša letlalo di be di swele.

Nolitha o ile bethabetha gape karolo yeo e arolago bene le hlogwana ya koloi.

“Go na le mosetsana yo a nyakago thušo fa. Le swanetše go re iša setišing, gona bjale! Ngoku, uyeva! Gona bjale, wa nkwa!”

“Fungile le yena, Mohumagatšana, Bonelwa a realo. “O ile go nyaka pompo ya gagwe. O tloga a gatelegile.”

Fungile o ile a lebela godimo gomme a myemyela. “Ga ke na bothata, Mohumagatšana, a realo, efela Nolitha o be a kwa go gwašagwaša ga mohemo wa gagwe.

O ile a lebelela sešupanako sa gagwe gape. Ka nnete ba swanetše go ema ka pela? Ba ka se be sehlogo gakaaka ka go swara sehlopha sa bana le morutišigadi wa bona ba kitelane ka sekgobeng se, ba išwa kua le kua bjale ka disaka tša ditapola.

O be a nyaka go lekola sellathekeng sa gagwe, go bona ge eba melaetša e fihletše Jama le Nombeko. O ba ngwaletše molaetša ka WhatsApp ka nako ya ge tšohle di thoma, le gape ge ba lahlelwa ka beneng.

Efela gabjale o tla ba botša eng? Ga a tsebe le gore ba thoko efe ya naga, goba ba tla fihla bjang ka pela setišing sa maphodisa. Setiši sefe sa maphodisa, ge go le bjalo? Gomme ge ba fihla fao, ke mang a rego ba tla sepedišwa gabotse? O kwele dikanegelo tša go tšhoša tše dintši kudu ka go hlokomologwa ga toka. Bagwera ba gagwe ba swanetše go potlaka, ba hwetše thušo, ba ba emetše ge ba fihla. Gomme e sego bona fela – o bone dibene tše dingwe tše nne tiragalong, baithuti ba kgoromeletšwa ka go tšona. Bona ba gokae? Ba hlagelwa ke eng? Yo mongwe wa bona, Thukile, o be a sa tšo boa sekolong ka morago ga lehu la buti wa gagwe. Naa o phetše gabotse? Gomme gape go be go na le Ziyanda; o be swanetše go boela gae go ya go hlokomela bobuti le bosesi ba gagwe ba bannyane gore mmagwe a kgone go ya mošomong. “Mošomo wa dinako tša go šielana bjalo ka mohlwekiši,” mosetsana yo monnyane o mmoditše. “Ge a ka šalela mošomong wa dinako tša go šielana ga ba mo lefe. Kuphelile ngaye! Ka yena go fedile!”

Nolitha a lebelela sešupanako sa gagwe. Go diragetše dilo tše dintši pelenyana ga iri ya senyane mesong yeo, ge a kokota lebating la Mna Mahlangu.
Labobedi, 9 Febereware 2016
8.50 a.m.

“Motsotso o tee.” Go ile gwa kwagala go emanyana gomme ka morago gwa kwagala lešata la go katana. Ka morago, “Ngena. Tsena, “ Lentšu la Mna Mahlangu le be le sa kwagale gabotse.

O swanetše go ba a robetše gape, Nolitha a nagana ge a kgorometša lebati gore le bulege. Hlogo ya bona ya sekolo ya go ratega e be e sa ke e dira selo, gomme gantši ge lebati la gagwe le tswaletše barutiši ba gagwe ba be ba tseba gore ga ba swanela go mo tshwenya. Efela Nolitha o be a tshepišitše gore o tla tsebiša mphato wa gagwe gore ke tšhelete ye kaakang yeo ba e dirilego, le gore go tla nyakega bokae gore ba reke lekase la dipuku. “Le tla le reka; ke tla netefatša gore re a le tlatša,” a relao go bona. “E tla ba mpho ye botse kudu ya sekolo.”

Ka moka tšeo e be e le kgopolo ya Mandla. “Ba mphato wa Marematlou ba be ba ehlwa ba dira seo, Mohumagatšana,” a realo. “Buiti wa ka o mpoditše. Ba ile ba kgoboketša tšhelete ya mpho ya sekolo. Ga se ba ka ba dira seo go tloga mola Mna Mahlangu a tlago fa. Efela re ka dira seo, Mohumagatšana, ga go bjalo?”

“Ke kgopolo ye botse, Mandla,” a realo Nolitha. “A re botše mphato ka moka gomme re bone gore ba nagana eng.”

Ba mphato wa Marematlou ba tloga ba thabetše seo.

“Go tla ba botse kudu gore sekolo se tsebe gore re tsene fa,” Cebisa a realo, “le gore re be re na le tlhokomelo kudu go ka fa sekolo se sengwe.”

“Ee, efela eng?” Lentšu la Andisiwe le be le tlase, efela ka mehla mphato o be o theeletša ge a bolela. “Seo se swanetše go bolela se sengwe. E swanetše go ba selo se sengwe sa mohola, e sego sekgabišo sa bošilo seo Mna Mahlangu a tla se beago ka kantorong ya gagwe.”

Go ile gwa ba le setu gomme ka morago Cebo a emiša seatla sa gagwe. “Dipuku, Mohumagatšana,” a realo. “A re ba feng dipuku.”

“Le lekase la dipuku,” Fungile a bitša.

“Efela e sego tša ba mphato wa Marematlou,” a realo Cebo. “A re direleng ba Kreiti ya 8.”

Mphato wa ngunanguna ge Cebo a emelela. “Mathaka, bonang,” a realo, “re bile le mahlatse. Re bile le Mohumagatšana mengwaga ye mebedi ka tatelano. O re dirile gore re bale, le go nagana. Re na le sebaka se se kaone sa gore re phase Seisemane sa Marematlou, le ka morago ga gore re be le Nyathi mengwaga ye mebedi.”

Mphato wa sega.

“Efela bana ba Kreiti ya 8 …” sefahlego sa Cebo sa swifala. Ga go mo ba ka lebago le Gogo Hamba.”

Ka nako ye go be go na le segalo sa pefelo sesegong.

***

Re botše gore o nagana eng: Naa o nagana gore ke kgopolo ye botse ya Mefato ya Marematlou go fa sekolo mpho ya ba go tloga? Ke mpho ya mohuta mang yeo o tla fanago ka yona?