“O go lebeletše, mpša towe Cebo.” Fundi o nthula ka legetla. ‘Khethi yola. Ke go boditše gore o a go rata.”

Le nna ka mo thula. “Mogongwe,” Ke re, o kare ga se selo, efela bjale ke swanetše go ya go mmotšiša, “O nagana gore, buti?”

“Ka nnete.” Fundi o bolelela tlase ka gore bjale ba batametše kgauswi kudu ka gore Khethi le ba bangwe ba ka ba kwa.

Ba eme ka ntle ga laporatori ya tša mahlale, ba re emetše. Rena – re tšwa karolong ya Matsulu sekolong sa go hloka laporatori ebile ga re apare diaparo tša sekolo tše talamorogo tše di botse ka petšhe go tšona, re apara fela hempe ye tšhweu ya go tlwaelega le marokgo a mapududu goba dikete.

Ke emiša legetla la ka, ka le lesa gore le ye fase, tša go tlwaelega ka moka. “Ga ke tsebe. Mosetsana wa mohumi wa go swana le wo?’

Ka lebelela ka thoko tša Khethi, efela gabjale o be a sa ntebelela, a le gare a bolela le yo mongwe wa bagwera ba gagwe. Go a makatša ka mo difahlego tša batho ba bangwe di beakantšwego gabotse gakaaka, efela ge o ka ntšha dikarolo tša go fapana ka e tee ka e tee, go swana le mahlo goba dinko, diledu goba marama, ga go seo se kgethegilego ka botšona. Khethi o bjalo.

Ke kgale ke mo lemogile go tloga la mathomo ka go Kreiti ya 11 ka mphatong wa tša mahlale ge a tsena a leba mo. Dikolo tše pedi di be di beakanyeditše gore rena re tle gomme re abelane ka dithutwana tša mošomo wa laporatori gabedi ka beke.

Gomme go ya ka Fundi, o be a ntemogile le yena.

Seo se be se dira gore ke kwe bose, efela ka nako ye tee ke ekwa maikutlo a letšhogonyana ka mpeng le gona e hunagana gannyane, go swana le ge o huna letswele. Go ka bjang ge nka leka go bolela le yena? Goba ge eba o nyaka go bolela le nna? Go ka bjnag ge eba ke sa nkga bjalo ka thotobolo ya ditllakala ya maabane? Kua gae gantši go na le meetse a go tonya fela a go hlapa, ebile ka dinako tše dingwe Toothpick Sibiya o thibela badudi go diriša dipompi tša ka ntle.

Feela, tšeo ka moka ga di tshwenye, ka gore ga re sa tlo kgona go boledišana – e sego ge morutiši wa tša mahlale a tla be a goroga gomme a botša baithuti ba gagwe gore ba tsene pele.

“Gape phatlalalang, ka kgopelo, o tee pankeng,” o a ba botša, gomme a re lebelela bjalo ka baeng. “Go tloga lehono, ke nyaka go hlakanya dikolo tšeo tše pedi, gore le tlwaele go šoma mmogo.”

Go na le ba bangwe bao ba bobolago ge a sepelasepela go ya lebating la phapoši go lekola gore baithuti ba gagwe ba mo obamela.

“Ga ke nyake go hlakahlakana le batho bao,” Luba a ngongorega. “Ba re lebelela o kare re ditlakala.”

“E sego lešaba la tša mahlale,” ka realo, ka gore seo ke nnete. “Ke ba bangwe. Ka ntle.”

Re amogetše ditshwayotshwayo tša rena ka botlalo, go goroga le go leba laporatoring. Dilo tša go swana le gore re lebelelega bjang gape re apere eng.

“Ee, o bolela nnete,” gwa dumela Jongile. “Ke ipotšiša gore ke ka lebaka la eng?”

“Ka gore tša mahlale di bohlooo-kwa kudu,” Fundi a dira metlae. “Re bafenyi ka moka ge re le mmogo.”

Ga ke tsebe. Ga ke mofenyi wa selo wa mohuta ofe goba ofe matšatši a, ka gore ke be ke šitwa ke go tla sekolong go tloga mola dilo ka moka di hlagago. Ke ra gore, ka nnete ke thomile go katana, kudu ka tša mahlale le mmetse, gomme ke thoma go tshwenyega ka ditlhahlobo.

Letswele la ka mo mpeng le thoma go šila.

“Gabjale tsenang ka gare, ka kgopelo,” gwa bitša morutiši.

Fundi a nthula ka legetla gape. “Nyaka Khethi gomme o hlasele.”

Ga se ke be le mahlatse gakaalo. Mtšana Vilane o re laetša ka o tee ka o tee go ya dipankeng tša go fapana tša go direlwa batho ba babedi, efela ka mahlatse ke mothalading o tee le Khethi gape ke batametše kgauswi kudu go ka mmona. Ke rata sebopego sa hlogo ya gagwe, le ka mo sefahlego sa gagwe se se botse, sa go hloka lesego se bulegago ka bjako ge a myemyela ge a ekwa se sengwe seo Mtšana Vilane a se bolelago ge a re botša ka boitekelo bjo boswa.

Ke be ke ikwa ka tsela ye nngwe, ke dutše setulong sa godimodimo sa laparatori o kare ke tla tekateka ka wa, efela go a kaonafala. Mošemane yo ke dutšego le yena o homotše gape o bohlale, gomme ke na le mahlatse a go ba le yena, le ge ke be ke ratile go ba le Khethi. Ntle le gore ge nkabe ke na le yena ke be ke tla tšhoganyana le go itebelela go ka nepiša kudu go mošomo.

Thutwana e fedile ka nako ya go khutša. Re tšwa ka laporatoring gomme bana ba tletše gohle. Ba bangwe ba gegea rena baeng, gomme ra batamelana, o kare seo se a re matlafatša.

Bjale ka ema, ke makaditšwe ke seo ke se bonago. Sehlopha sa bašemane se eme se dikologile yo mongwe yo a emišitšego sekgwarinya sekerete se serolane ya go taga le –

“O tšhuma tšhelete.” Ke kwa ka mo lentšu la ka le roromelago.

“O se šetše seo.” Ke Khethi, bjalo ka mohlolo, a tla a ema ka thoko ga ka.

“Lešilapuleng le ke sekhothane. Ba bone kua disibing ge sekolo se tšwele gomme o tla lemoga gore tšeo ba di aperego ga se tša nnete ka mo re ba bonago. Ba reka diaparo tša bona le diphahla mabenkeleng a go swana le a rena ka moka.’

Ka mo lebelela efela go kwagala o kare moropa o pidinya ka maatla ka morago ga dithapa tša ka. Ke be ke nyaka go myemyela, eupša ke sa kgone, ke ngangilwe ke maikutlo; ke mo tšhaba gape ke befedišwa ke mošemane yola wa go tšhuma tšhelete.

“Ee, efela…” Ke swanetše go emiša ka gore ga ke tsebe gore ke tla hlagiša maikutlo a ka bjang ka mantšu.

“Ke a tseba.” Lentšu la Khethi le bjalo ka pula ya go na ka boleta. “E sa le tšhelete, le ge e le tšhelete ya pampiri ya diranta tše lesome. O kare ke thogako, ga go bjalo?”

Ke diranta tše lesome fela. Seo se mpotša se sengwe ka bokgole magareng ga rena. Ka lebelela Fundi. Go šošobanya sefahlego gwa kopanya dintšhi tša gagwe tša go tlala. Le yena bophelo bo boima ka gae, ka mogolo wa phenšene ya koko wa gagwe fela.

“O ka se bone seo sekolong sa rena!” Ka mmotša, ka pefelo le bogale.

“Ke a tshepa.’ O bonala a tshwenyegile, go swana le ka tsela yeo ke boletšego go mo tshwentše, efela ka morago a myemyela. “Hela, ke nagana gore go bose, dikolo tša rena di kopane ka mošomo wa laporatori, ga go bjalo? E re ke re, nna ke Khethi.”

“Ke a tseba,” ka realo. gomme gabjale ke swanelwa ke go myemyela le nna; ke palelwa ke go itshwara. “Ke nna Cebo.”

“Ke a tseba,” a realo gomme bobedi bja rena ra sega gomme ka morago ra no ema fao re myemyela, gomme re lebelelega bjalo ka mašilošilo, go fihlela a tšwela pele. “Bjale? Ke tla le bona ka Labohlano mathaka, go lokile?”

“Ee–,” Ka re ke a bolela ya ba o šetše a sepetše go ya go bagwera ba gagwe.

“Ke a tseba. Ke nna Cebo,” Fundi o a nkgegea. “Wena mogwera, o bitša seo gore ke tsela ya maleba ya go kgea? Ke go boditše gore o a go rata, buti.”

Molomo wa ka o be o palelwa ke go emiša go myemyela.

“Ke nagana gore ke ipshina ka letšatši,” ka realo, efela ditšhika tša ka mpeng di a runyarunya, o kare di re di tla dira gore selo se sengwe se sebe se hlage. “Ke a go botša Fundi. Ke nagana gore Labohlano le ka ba letšatši la ka la mmamoratwa gape. Tša mahlale le Khethi.”

“Mpimpi.” Fundi o otla letsogo la ka. “Go swana le, go bjang ka lehono, Labobedi? Tša mahlale le tisiki.”

“Nka no ba ke na le letšatši le le bose.” Ka mmetha le nna.

“Mosetsana o dirile gore o lebale? O lebale kgwele ya maoto?”

“Go a makatša ka moo Mohlahli Phiri a re hweletšago diphadišano gohle mo.” Ga ke nyake go leka le go hlaloša ka mo ke hwetšago Khethi a kgethegile ka gona. “E sego fela dikolo tša Matsulu.”

“Go lokile, KaNyamazane le Melelane. Re ka fihla kgole, wena le nna le bohle ka moka. Gomme go fihlela ngwageng wa go feta go be go se na!”

“O se tshwenyege ka gore lepatlelo la rena le dula le le ditšhila gape re swanelwa ke go abelana seo le sehopha sela sa kereke.”

Re sa bolela ka kgwele ya maoto mafelelong a mosepelo wa rena leroleng ge re boela morago sekolong. Go bonagetše gore go swanetše go ba bjalo ge re bona Mohlahli Phiri , moisa yo a tlilego gomme a thoma sehlopha sa kegwele ya maoto. Ke tsebile gore nka ba mohlasedi wa mmapale ge ke ba ke bapala le Fundi le ba bangwe, gomme ke be ke nepile ka gore o tsentše sehlopheng.

Ge a mpiletša go yena, ke nagana gore o ile go mpotša se sengwe ka boikatišo mathapeng a.

O ntebelela gannyane, a se bolele selo. Ka morago a re, “Cebo. O se itshwenye ka go tla boikatišong lehono. Ke go ntšha sehlopheng.”