Kgwedi e ile ya fela Rapolase a le ka moo legageng. Yo mongwe wa bašomedi ba gagwe yo a bitšwago Selepe a thoma go belaela. O ile a leba maphodiseng go yo bea molato ka ge Rapolase a be a sena mosadi goba bana. O be a hlalane le mosadi.

Selepe o ile a fihla maphodiseng, a netefatša gore Sekobo a ga gona. O rile mola a kgotsofetše gore o bolokegile, a sebela le lengwe la matseka seo se mo tlišitšego moo. A mo kgopela gore a se rothiše mmutla madi.
“Ke o kwele gabotse, monna,” monna wa lephodisa a realo gomme ka therešo a thoma go bea Sekobo leihlo.
Sekobo yena o be a sa tsebe gore o beilwe leihlo ke bagolo ba gagwe moo mošomong. O ile a thoma go kgwahliša gomme a swara bagwebi ba diokobatši, a tloga a ba nyakišiša bošego le mosegare. O be a leka ka maatla gore setšhaba se mo tshepe gomme se se kgolwe tšeo ba di kwelego ka Rapolase.

O ile a ba a bitša kopano a tsebiša setšhaba gore batho bao Rapolase a bego a bolela ka bona o ba swere. O ile a ba a tlatša ka gore Rapolase o be a mo swantšhitše.

Setšhaba se rile ge se ekwa tšeo sa thaba kudu.
Selepe, mošomedi wa Rapolase a re ge a bona gore batho ba kgolwa Sekobo a emelela a re, “setšhaba sa gešo. Ke re tsebang gore Rapolase yo le bolelago ka yena o timeletše. Ke ka mo le bonago re se sa šoma mola polaseng,” o be a lebeletše Sekobo ka mahlong go bona gore taba yeo e ile go mo swara bjang.

Sekobo o rile go kwa seo a bethwa ke letswalo. Naa o tla dirang ge setšhaba se ka thoma go botšiša dipotšišo tše di ntši?
“Setšhaba sa gešo. Rapolase ke le boditše kgale gore le rena maphodisa re a mo nyakišiša. Re nagana gore go na le melato yeo a amegago go yona. O bonala a tsebile seo gomme a ja fase. Efela re tla mo hwetša. Hlokang pelaelo,” Sekobo o ile a ba radia, a tomoletše Selepe mahlo.
Setšhaba se ile sa kgolwa mantšu a Sekobo gomme sa phatlalala. Ge e le Sekobo yena o be a thabile gomme a ipotša gore o kgonne go timeletša mohlala gabotse.
***
Go tloga moo Sekobo le Mashiyankane ba ile ba kgaotša dikopano tše bona. Mashiyankane o be a na le kgwebo ya maupi. O be a re ge išetša batho maupi a bona, a lokela le mokotla wa Sekobo. Mekotla yeo o be a e ngwala maina.
Erile ka tšatši le lengwe ge bašemane ba tilibara mekotlana yeo ya maupi, ba dira phošo. Ba ile ba fološa mokotla wa Sekobo ka ga Selepe ka phošo. Selepe yena o be a bone seo eupša a ba tlogela ka ge e le kgale a belaela gore mokgwa o gona.
Bašemane ba rile go sepela Selepe a bula mokotlana wa Sekobo ka pela. O ile a ba a nyaka go idibala ge a lemoga gore ka moo gare ga se bupi eupša diokobatši.

E rile mola a sa bolela mogaleng, a kwa motho a raga lebati. E be e le Mashiyankane a befetšwe.
“O dirang ka mokotla woo?” Mashiyankane a realo a šupile Selepe ka sethunya mola a mo kgapurutša sellathekeng. Sekobo o be a mo leleditše gomme a mmoditše ka seo se diregilego ka mekotla. “O bone tše di sa go lebanago. Lehono ke ile go o feleletša ka moka le lapana le la gago.”
Mashiyankane o ile a letša sethunya, a bolaya Selepe, mosadi wa gagwe gammogo le bana ba bona ba babedi. Ge a fetša a topa mokotla le mogala woo o bego o wetše fase go tšwa seatleng sa Selepe gomme a kitimela sefatanageng.

Go tlogeng ga gagwe, Mashiyankane o ile a leletša Sekobo gomme ba kwana gore ba kopane. Sekobo o ile a botša Mashiyankane gore a tle ga gagwe ka pela ka ge ba lapa la gagwe ba sa jelwe ke bjelele. O be a ipotša gore ga gona motho yo a tla ba bonago gobane e le bošego.

Ba ile ba tšea diokobatši tšela le sethunya ba di fihla moleteng wola wa Sekobo. E rile ge Mashiyankane a sa hlalosetša Sekobo ka moo a bolailego Selepe gore a timeletše mohlala, mogala wa Sekobo wa thoma go lla. Sekobo o ile a o araba gomme a kwa teng ya gagwe e bofa ge yo mongwe wa badudi a mmotša ka masetlapelo ao a hlagetšego ba lapa la ga Selepe. O be a kgona go kwa mašata a batho gona moo. O ile a laelana le Mashiyankane gomme a leba moo gore batho ba se ke ba lemoga gore o nkga lefetla.
O fihlile moo a hwetša setšhaba se betše. Ba be ba rwele dibolai ba ikemišeditše go tšholla madi a mmolai.
“Ke eng? Go direga eng mo?” Sekobo o ile a ikgakantšha.
“Selepe le ba lapa la gagwe ba bolailwe! Re lapile bjalo ka bonokwane bjo!” Yo mongwe wa badudi a goelela.
“Ee! Ebile re šetše re leleditše le mola Police Station! Re ba boditše gore ge le sa hwetše modiri wa tše ka moka, gona rena re tla mo nyaka ra mo feleletša!” Modudi yo mongwe o ile a tlaleletša.
Erile pele Sekobo a ka tsena ka ngwakong, sefatanaga sa maphodisa sa ema moo. Mokapotene yola Selepe a kilego a mo sebela tša Sekobo a fologa a swere digakapoi ka matsogong. Maphodisa a mangwe a leba ka ngwakong go yo bona seo se hlagilego.
“Monna Sekobo … ke go swarela go gweba ka diokobatši monna. Ebile ke dumela gore o nkga lefetla go seo se tšweletšego mo,” Mokapotene a realo a mo leletša ditšhipi.
“Nna! Aowa Mokapotene. Gape nna ke monna wa go hlompha molao. Le wena o a tseba,” Sekobo o ile a realo a thuthumela.
“Homola! Selepe o nthometše diswantšho pele a bolawa. Ke swere bohlatse ka moka ka mo mogaleng. Ke kgale ke go šetše morago monna. Maphodisa a go swana le wena a hlabiša dihlong,” Mokapotene o ile a realo a selekegile.
Sekobo o lekile go ikgakantšha eupša wa se thuše selo. Monna wa molao a mo lahlela ka sefatanageng sa maphodisa a leba gagwe moo ba hweditšego ba lapa la gagwe ba ba letile.
Sekobo o rile ge a bona mosadi wa gagwe le bana a thoma go tšhoga. Mokapotene le maphodisa a mangwe ba botša mosadi gore a ba bontšhe molete woo a ba boditšego ka wona mogaleng.
“Mahlako, na ke bolawa ke wena mogatšaka?” Sekobo a realo ka meokgo ge a bona mosadi wa gagwe a šupetša banna ba molao moo a fihlilego thoto ya gagwe ya bonokwane.
“Ee, ke a go laya. Ankere o be o mpha diokobatši o re ke lahlegetšwe ke kgopolo. Tseba gore ke kgale ke šomišana le maphodisa. Ke kgale ba go nyakišiša.”
Sekobo o rile ge a lemoga gore o ile go swarelwa go bolaya, a utolla tšohle ka Mashiyankane. Batho ba be ba šetše ba thomile go tlala moo ga Sekobo gomme ba se kgolwe seo ba se kwago go tšwa molomong wa monna yo ba bego ba mo tshepile.

Re botše: Naa maphodisa a go swana le Sekobo a gona bophelong? O ikwa bjang ka bona?