Mosadi wa sekobo o ile a tsoga bošego gomme a nwa meetse ale. Morago a ya ka boroko bjo bogolo mo ekego o hlokofetše. Bana ba gagwe ba ile ba ya sekolong ba se ba mmone ba be ba boa a sa robetše.

Mama wa robala go fihla nako ye … go diregile eng?” Sebotse o ile a botšiša mmagwe ba dutše bolaong bja batswadi ba bona.

“Eish! Ke … ke … ke hlo …hlogo,” mmago bona o ile a fetola a šinyaletše.
Molato ke eng, Mma?” Sebotse o be a thomile le go sekasekiša meokgo.

Bana ba rile ge ba bona mmago bona a se sa ba fetola ba leletša tatago bona. “Tate, mma ga kgone go tsoga. Re bitše ampolentshe?”
“Aowa! Aowa mo tlogeleng ke e tla,” tatago bona a fetola ka lebelo.

Sekobo o ile a ihlaganela a leba gae gobane a tšhaba gore bana ba gagwe ba ka iša mosadi wa gagwe bookelong. Ge a fihla a hwetša mosadi wa gagwe a hlaphogetšwe eupša a sa bolela tša go hloka ntlha le thito.
Sekobo o ile a mo tšea a re o mo iša ngakeng. Erile ge ba le tseleng a mo fa diokobatši tše dingwe gape a mo tshepiša gore ke tša hlogo. Mosadi o ile a boela a robala gape.

Sekobo o ile a boela gae. Ge a fihla a botša bana maaka a re ngaka e re mmago bona o na le kgatelelo ya monagano. O ile a ba laela gore ba mo tlogele a robale gobane ngaka e mo hlabile ka tšhwana ya boroko gore a ikhutše.

E rile mola tatago bona a sa širogile, basetsana ba Sekobo ba boledišana.
“Botse ge o lebeletše ke nnete gore mma o na le bothata bja monagano,” Mapula o ile a botšiša Sebotse mola ba le malaong.

“Bohlatse bja go bontšha seo bo kae?” Sebotse o ile a fetola.
Ba ile ba fetša ka gore ba leletše buti wa bona gomme ba mo tsebiše ka tšeo di hlagetšego mmago bona.

“Buti, gape tate o re mma o na le bolwetši bja monagano. Ga a tsoge … o dula a robetše,” Sebotse o ile a tsebiša buti’ agwe.
Buti wa bona o ile a tlabega gomme a re, “na tate o mo išitše ngakeng?”

“Ao! Na kganthe tate yena ga se a go botša selo?” Sebotse o ile a botšiša.

“Eish… Botse ngwanešo, tatago lena o kotsi kudu. Gape o rekiša diokobatši motho yoo. O kile a re ke mo rekišetše tšona mo Gauteng eupša nna ka gana. Go tloga moo ra se sa kwana. Na wena o nagana gore gobaneng ke se sa tla gae?”

“Eng! Aowa buti … gobaneng o sa re botša taba e kgolo bjalo?” Sebotse o be a tšhogile ebile a tomoletše sesi wa gagwe mahlo.

“Ke be ke tšhaba gore a ka mpolaya. Le gona ke mang yo a bego a tla ntshepa ka taba e kgolo bjalo? Gape tate batho ba mo tshepa kudu.”

Barwedi ba sekobo ba be ba tšhogile ba ipotšiša gore ebago ba bolokegile ka moo ngwakong. Ba ile ba kgopela mogolo ba bona gore a tle a ba tšee.
“Go lokile. Ke tla tla ka koloi ke tle ke le tšee. Lena le mma,” o ile a ba tshepiša le ge a be a sa tsebe gore o tla dira bjang seo.

Ge barwedi ba Sekobo ba le gare ba bolela le kgaetšedi ya bona ka moo phapošing ya borobalelo, Sekobo yena o be a iphihlile ka leswiswaneng ka tlase ga mohlare wa moperekisi a bolela le Mashiyankane. Mashiyankane o be a mo tsebiša gore o feditše ka Rapolase ebile o rwele le setopo sa gagwe ka sefatanageng. Ba ile ba kwana gore ba kopane legageng tsoko moo ba fihlilego ba lahlela setopo sa Rapolase ka gona ka kgopolo ya gore o tla jewa ke diphoofolo.

Sekobo ile a ikwa imologile ge a le tseleng a boela gae. O be a ipotša gore o swanetše go feleletša mosadi wa gagwe pele a ka mo tsentšha mathateng.

Ka madimabe, o rile ge a fihla gae ka masa, a hwetša selemo e le ngwagola. Bana le mosadi ba ile. O ile a tsena, phapoši ka phapoši a goelela eupša a hloka karabo. O ile a leka go leletša bana eupša a hwetša dillathekeng di timilwe.

Tšatši le rile go hlaba a leba melokong ka moka ya bomosadi eupša a ba hloka. Tsebe di ile tša thoma go ema le hlogo, a se tsebe pele le morago.

Re botše: Naa o nagana gore go ile go direga eng go tloga mo?