“Ke ile go dira eng, Cebo?” Lentšu la Amahle le tletše gohle, o ya godimo le fase, a phatloga ka matshwenyego. “Ge nka se hlokomele bana o tla re koba mo, efela ge a ka khukhuna a tla gae a nnoši go swana le ka mo a dirilego makgeng ao a mmalwa? Nka mo kgotlelela ge a no bolela dilo tša bošilo ka nna le yena, le ge e le gore di a mpefediša. Efela ke go boditše gore go hlagile eng lebakeng la mafelelo.”

“Ke duma ge nkabe ke go bone ge o itira gore o mo hlaletše.”

“Ka gore ke be ke tenegile kudu, gomme ka morago le yena o be a tenegile a swanelwa ke go kitima – mogongwe go yo hlatša!” Amahle a myemyelanyana, fela gwa se iše kgole. “Akanya ge a ka leka go nkgoma gape, buti?”

“Go tla LOKA.” Ka tšea metsotsonyana go akanya ka seo. “Ke tla ba mo go tloga ka nako ye o thomago go hlokomela bana. Ke tla leta gomme ge Toothpick a boa a khukhuna, ke tla … Ga ke tsebe. Kitimela ka gare ka itlhamela kanegelonyana ka tšhoganyetšo, goba mogongwe ke no ba ka ntle, gomme ge a go batamela, ke tla goeletša kudukudu pele a ka dira se sengwe, ka fao ke tseba go tsena, ke a go tshepiša nka se mo dumelele a go dira se sengwe.”

“Ke a leboga, Cebo.’ A leka go myemyela gape. “Ke duma ge nka kgona go hlatša gape. Mogongwe a ka hwetša molaetša wa gore ke na le aletši ya gagwe.”

Ka sega, efela ke ikgapeletša. Nka se dire gore a ikwe gampe ka go mmotša gore go ba gona ga ka mo ka nako ye a thomago go hlokomela bana, ke gore ga go sebaka go nna sa go kgona go fihla mphatong wa tša mahlale sekolong sa boKhethi.

Ga go sebaka sa go bona Khethi.

‘Monna wa leano’? Nna? Kwaa! Go lokile, ke akanya gore ke na le leano, efela ke leano la Amahle, e sego nna. Seo ke se tsomago kudu ke leano leo le tla re fago maatla a nnete, e sego gore ka mehla re akanye ka mathaithai a go emiša gore re se be batšwasehlabelo ba eng goba eng. Ke selo se sengwe seo ke sa nyakego go ba sona, motšwasehlabelo.

Goba naa re šetše re le batšwasehlabelo? Kgopolo yeo e a mpefediša.

Mesong ka kitimela sekolong gore ke swaiwe gore ke gona, ka morago ka tšhabela gae go apola. Ka ya go kokota lebating la ka morago la gaSibiya. Ke a tseba Mdi Sibiya le bana ba šetše ba tlogile ka nako ye, efela Toothpick o swanetše go ba a le gona ka gore ke kwa seyalemoya ka gare. Ka morago a tla lebating ka diaparo tša gagwe tša ka gare.

“Ga ke dire selo, sa sekolong mathapeng a. Ke tlile go go botša – ke ya thotobolong gabjale go thoma go kgetholla.” Ke be ke kwagala ka mo ke bego ke befetšwe, ka fao ka leka go iša segalo sa ka tlase. “Ka fao o ka no fetša ka pela. Ka gore o rile o ya go gongwe?”

A emiša magetla. Ga ke theogele mathapameng a gore ke itokiše, ka fao e tla ba Lubisi fela ka morago ga matena. Sesi wa gago o gopola ka bana, akere? Efela go lokile, re tla tla ka pela ka bene go rwala morwalo wa mathomo.”

‘Leano, ke swanetše go ba le leano’, ke seo ke se opelago ka hlogong ya ka go sepelelana le dikgato tša ka ge ke eya thotobolong. Ke fetišetša sekhafo sa mma go tloga letsogong le lengwe go ya go le lengwe, ke kwa ka mo se lego boleta le ka mo se hlagetšego. Go swana le mehleng, seo se tliša bohloko mogolong wa ka, go feta maikutlo a nnete lefelong le tee ge ke thoma go šoma le go nkga thotobolo ya Matsulu e tsena go phuleletša ka sekhafong.

“Molato ke eng ka wena?” Mseni o nyaka go tseba, ka lentšu la gagwe la makgwakgwa le botlase bja sefahlego sa gagwe bo utame ka morago ga seripa sa lešela.

“Ga se selo.” Ga ke nyake go bolela ka seo.

Karolo ye bohloko kudu e tla ge ke lebelela nako mogaleng wa ka wa go se tsebalege, yeo ke išago gabo Fundi gore e tšhatšišwe. Ke nako ya gore mphato wa tša mahlale o ye sekolong sa boKhethi, ba fofela ditulong tša laporatoring, ba theeletša ditaelo tša Mtšana Vilane. Naa Khethi o tla lemoga gore ga ke go? Naa o tla ba le taba?

Ge Mna Lubisi a etla go rwala morwalo wa mafelelo mathapameng, o re, “Yihlo wola wa go hloka mohola o re o tla boa ka Mošupologo, ka fao re ka se go hloke. Gomme o re o nyaka go ya gae Labohlano le latelago, naa o ka kgolwa seo? Efela re rile aowa. Re tla bona gore go tla hlaga eng, re tla go tsebiša. Re boledišana ka go mo raka, motšwa wola ga a šome, o no go šomiša fela.”

Šomiša nna. Go ntira gore ke phegelele kudu go tla ka leano, efela kgopolo ye nngwe le ye nngwe ye ke nago le yona e phatlaletše gape ga e kgonagale. Go swana le go ngwega, go tšhaba – ke bošilo bjo bokaakang bjoo, tše ka moka di hlaga ka gore re tloga re phegelela gore ba se re kobe ka mokhukhung?

Gomme bjale go hwetšagala gore ke le lengwe la dinako tšeo Toothpick a sa khukhunego ka morago ga ge yena le mosadi wa gagwe ba tšwele, ka fao go beakanya leswa lehono le go se ye go tša mahlale ke ga lefeela. Ntle le gore re be re ka se tsebe gore a ka se dire seo. A kabe a dirile.

Ge ke bona ba gaSibiya ba boa gae bobedi, ka boela morago ka mokhukhung. Amahle a fihla ka morago ga motsotso o mongwe. Ke kgona go kwa bana ba gaSibiya ba lla, ba thoma go lla ka moka.

Go a makatša ka mo bana bao ba homolago ge ba na le wena, efela ba lla ge batswadi ba bona ba boa,” ka realo.

“Lapa la go makatša ka moka.” Amahle o ntšha oli ya setofo gomme o lebelela ka ketleleng ge e ba o swanetše go yo kga meetse. “Mdi Sibiya ga a ke a bolela, gape ga a ke a myemyela goba go sega. Naa o ile wa mo kwa a opela? O gopola ka mo Mma a bego a ehlwa a opela ka dinako ka moka pele a tla lwala?”

Ka bona go phadima gape ka mahlong a gagwe. Gape ke bona gore Wandile o kwele ka tsela yeo a ilego a fihla hlogo ya gagwe ka pela gore go se bone motho ka mo a gatelelago dipounama tša gagwe mmogo.

“O a …” Ka emiša ka gore mantšu ka moka ao nka a bolelago ke a mafelelo. “Efela re mmogo ka gore re gotše go lekana go ka hwetša mphiwafela, ga se dilo ka moka tšeo e lego tše mpe.”

“Efela seo ga se loke le sona.” Bjale Amahle o befetšwe.

“Ke a tseba. Re swanetše go kaonafatša seo.” Ke a nagana – ka nnete, ke dumela seo. “Ga se go LOKE gore nna le wena re be makgoba a Toothpick le lapa la gagwe go lefela rente. Bona, modirelaleago – Mtšana Maseko? O swanetše go ba mohlokomedi yo mogolo wa rena ka mo e bitšwago ka gona, efela ga re ke re mmotša eng goba eng ge a re etetše. Ke ile go mmotšiša ka dilo tše dingwe.”

Ka ntšha mogala wa ka. E swanetše go tšhatšišwa e se kgale. Ke tseba gabotse gore ke šaletšwe ke diranta tše kae tša nako ya bolela. Ke leka go se e šomiše le gatee.

Ka hwetša nomoro ya Mtšana Maseko. Ke bona Wandile a ntebeletše, gomme ka gopola se sengwe seo ke se tsebago ka Mtšana Maseko. Se sengwe seo Wandile a ilego a mpotša.

Ka tswalela mogala gomme ka o bea.