Ke lebeletše Mohlahli Phiri, gomme seo ke se naganago fela ke gore ke be ke sa swanela go bolela gore ke ipshina ka letšatši, ka gore lebelela go re e nkišitše kae.

Ka dinako tše dingwe ge ke nagana ka bokamoso, ke gopola dilo tše mpe di ntlhagela, efela go ntšhwa ka sehlopheng sa kgwele ya maoto e be e se ye nngwe ya tšona.

“Mohlahli, morena–” ka thoma go ipelaetša.

“Boikgafo.” A se ntumelele go tšwela pele go bolela. “Ke boletše le lena mathaka ka boikgafo pejana. Ga ke bo bone seo go tšwa go wena, Cebo. Ga se o tle boikatišong makga a mmalwa, gomme o paletšwe le ke go tla phadišonong yela.”

“Tshwarelo, morena!” Ke kwa ka mo ke phegeletšego. “Ge nka tshepiša go kaonafatša ka go tla–”

“Ga ke nyake go kwa selo.” A retologa. “O nkišitše fase nna le sehlopha makga a mantši. Ke nyaka dibapadi tšeo di hlomphago boemo bja tšona.”

“Morena, k…”

Lentšu la ka la felela ge a gatela pele. Ga ke kgolwe gore se se a hlaga. Nka se kgotlelele se. Go fihla ka Khethi, kgwele ya maoto e be e le ye nngwe ya dilo tša nnete tše kgolo bophelong bjaka gabjale, go kgaogana le dilo tšeo ka moka go dira gore mpa ya ka e fofafofe le go ba bohloko.

Ka hwetša Fundi a ntebeletše a šunyaletše kudu.

“Goreng o sa mo hlalošetša?” A šišinya hlogo ya gagwe. “Ka seo se hlagago ka gae? Mogongwe o be a tla go fa sebaka se sengwe.”

Ka emiša magetla a ka, ka iša seledu fase gomme ka lebelela fase ka maatla.

“Ga go na taba.” Ka lebelela monwana wa mogogorupa wa seeta sa ka o ragela lerole le lengwe godimo. “Ka gore wa tseba ke eng? Seo se ntirile gore ke lemoge ka mo dilo tše dingwe di ka senyegago ka lebaka la go se iponagetše gantši. Dilo tše bohlokwa.”

“Mxm. Tisiki–

“Dilo tše bohlokwa go feta kgwele ya maoto.” Ke šitwa le ke go myemyelela tebelelego ya gagwe ya go tšhoga.

“Khethi?”

“Yena, efela le dilo tše dingwe gape. Go swana le dithutwana tša mahlale, le go hwetša meputso ye mekaone.” Ke nagana gore ke kwagala bjalo ka molahlegelwa, ka fao ka betša hlogo ya ka gomme ka mo lebelela. “Ke nyaka dilo tšeo, Fundi. Nka ba motho yo mongwe, ke a tseba nka kgona, ka fao dilo tšeo di bohlokwa.”

O hemela moya o montši ka ntle mo ebilego pounama ya gagwe ya ka tlase e roromelago. “Efela sehlopha ntle le wena, Cebo? Seo ga se kgahliše. Hei, go bjang ge o ka tšwela pele go tla maikatišong le diphadišanong, le ge Mohlahli a sa go dumelele go raloka? Ka fao o tla bona gore o a tshwenyega.”

“Gomme dinakong tšeo ka moka ge ke šitwa ke go iponagatša? O bolela nnete. Ke be ke le iša fase mathaka.”

Fundi ke mogwera wa go loka, ka fao ga a nyake go kgolwa seo. Se ntira gore ke ikwe ke le kaonenyana, lebakanyana. Bjale ge sekolo se etšwa gomme ke bona yena le ba bangwe ba eya tlase ga tsela ba eya lepatlelong la boikatišo, o kare letswele ka mpeng ya ka le ile godimo gomme le menaganya se sengwe kgareng ya ka. Ge ke thoma go leba gae, maoto a ka a nyaka go ya ka tsela ye nngwe.

Hei, wena! Cebo, ema”

Ngwaga wa go feta, ge a be a le ka go Kreiti ya 8, Amahle o be a nyaka go sepela le nna ka mehla. Ngwaga wo ke mmona gantši gae.

“Molato ke eng?” Ke a mmotšiša ge a mpatamela.

“Ga go selo. Ke be ke nagana gore o bonala – ga ke tsebe. Fundi o kae?”

Se sengwe sa go ntira gore ke sege. “Kwaa! O nagana gore ke bonala – o kare Fundi ga a na le nna. Ke a tseba o a mo rata.”

“Bjale?”

“Bjale ga se selo. Fundi o LOKILE. Go kaone e le yena go feta go feleletša o swana le Bulelwa.”

“Ke akanya gore o nagana gore o be a thuša lapa ge Mma a be a lwala gakaaka gomme ra swanelwa ke go thothela ka mokhukhung. Go ba sesi yo mogolo, wa tseba?” Amahle a realo. “Mokgalabje yola o re a ka mo thuša.”

“Ka fao o mo fa ngwana gomme a tšhaba, ka morago Mma o a hlokagala gomme Bulelwa o a tloga o ya Gauteng ebile o re tlogela le Ntando.”

Gantši ke ikwa ke nyamile ge ke nagana ka mo Bulelwa a timeletšego ebile go se na le o tee yo a mo hwetšago, efela ka dinako tše dingwe ge dilo di se gabotse, maikutlo ao a pefelo, a bohloko a nkakatlela.

“Mxm. Ke a tseba.” Amahle o a nagana metsotsonyana. “Ka nnete dilo di rulagantšwe bokaonenyana gabjale. O ka bolela ka mo o ratago ka modirelaleago, o re thušitše ka dilo tšela tša marangrang ka moka go swana le ID ya gago le go hwetša mphiwafela.”

“Ke a tseba.

Seo se a makatša. Gantši re bolela ka ditaba tša lapa bošego, ge Wandile le Ntando ba robetše. Motho o tee yo re sa kego re bolela ka yena ke tatago rena; o timeletše pele Wandile a belegwa gomme ka moragonyana ra kwa gore o hlakagetše. Ga ke nyake go nagana ka yena, ka fao ga ke leke.

Re sepela ntle le go bolela lebakanyana. Ka morago Amahle o re, “Bjale Fundi o kae?”

“Boikatišong bja kgwele ya maoto.”

“Bjale nkane wena o sa ya … oho, Toothpick.”

“Aowa. Ke ntšhitšwe sehlopheng. Ka gore ga se ke iponagetše boikatišong makga a mmalwa.”

“Ka fao ee, Toothpick.” Ka dinako tše dingwe lentšu la Amahle le ba bogale le go šutša. “Tshwarelo buti, seo se bohloko. Efela Cebo, re nyaka borotho gabjale.”

Ke nagana ka mošemane yola a bego a tšhuma tšhelete ya pampiri ya diranta tše lesome sekolong sa boKhethi. Ka ntšha sepatšhe sa ka tšhaeneng ya sona. Go na le dikhoine fela tše nka di fago sesi wa ka tše di šetšego. Ke yena a re rekelago gantši ka gore o kgona seo; o kgona gape le go se diriše le ga e le sente go eng goba eng ya tlaleletšo.

* * * * *

Ka Laboraro mesong ke ba sa kwa moya o le fase ka go rakwa. Selo se tee seo se nthabišago ke go nagana ka Labohlano le go bona Khethi gape.

“O se tlogele seatla sa gagwe go fihlela a le ka gare ga kgorwana le koko,” ka gopotša Wandile. O iša Ntando go mokgekolo yo a mo hlokomelago le bana ba bangwe ba bannyane.

“Ke tla le bona mathaka.” Amahle o šetse a kitima a feta mekhukhu ye mengwe ye mebedi ka mafuri a jarata ya gaSibiya.

Ke netefatša gore ke na le senotlelo sa sekgonyo sa lebati la gešo – ke Ntando feela yo a se nago senotlelo – ka latela Amahle. Ke kgona go bona Mdi Sibiya ka moraleng wa gagwe. Ga a lebelele ka ntle. Ga se nke ka mmona a myemyela goba ka kwa a dumediša mang goba mang wa badudi.

“Cebo?” Mdi Shongwe, morutiši wa LO, o a tšwa le go nkhwetša ge ke fihla sekolong gomme a sepela a feta phapoši ya gagwe. “Mošupologo, Cebo?”

“M-Mošupologo, Mohumagadi?” Ke hloile kudu ge ke konkoretša.

“Mošupologo. Matšatši a go feta a mabedi. Ke a bona gore ba go swaile gore o be o le gona sekolong letšatšing leo, bjale goreng ke sa go bona le bohle ba mphato wa gago wa LO?”

“Ke … Ke be ke lwala, Mohumagadi,” ka araba.

O no ntebelela gomme a gomela ka phapošing ya gagwe. Ke tebelelo ya go tenega, o kare ga a nkgolwe, ntle le gore ka tsela ye nngwe ke be ke mmotša nnete, ka gore matshwenyego ao a menaganyago mpa ya ka ke mohuta wa bolwetši.

Ke ka mo Laboraro le tšwelago pele. Le gae dilo ga di sepele ka thelelo. Wandile o nyaka tšhelete ye leeto le lengwe la sekolo, gape ge Amahle ge a eya go tšea Ntando ntlong ya koko o boa ka molaetša wa gore ga re romele mengato ya go lekana le mabotlelo.

Re feletšwe ke makhura a mabone gape, bjale re be re eja ka lesedi la lebone la go matlafatšwa ka beteri yeo re e neetšwego ke mokgatlo wa selegae, ge re ekwa lebati la rena la thini le bethwa gatee. Amahle le nna ra lebeletšana. Ke motho o tee yo a bethago ka tsela yeo. Ke motho o tee yo a re etelago bošego.

Mna Sibiya o eme leseding le tšwago ntlong ya gagwe, mo bana ba gagwe ba bego ba lla. O eme o nkga piri, o sepetša setonkulameno go dikologa molomo wa gagwe gomme o ntshediša mahlo, a leka go lebelela Amahle gabotse. Ke hloile ka tsela yeo a dirago seo. Bjale o a ntebelela gomme o kare pelo ya ka e pšhatlagana fase dinaong tša ka.

“Wena” a realo. “Mpša yela ya go hloka mohola Yihlo o re o a lwala. Ke a go nyaka gosasa le ka Labohlano.”