E rile ge pese e tsena ka toropong, Luniko a ikwa a aparelwa ke manyami le go maswabi. E sale a phafoga go tloga mola letšatši le hlabago, e le ge a bogetše bo botse bjoo a bo bonago ka ntle ka lefasetere. Torotswana ya mafelelo yeo ba emego go yona e be e tloga e le ye botsana moo a ilego a kgona le go itšea diswantšho tšeo a tla di pharago mo go Facebook le Instagram. O be a tloga a fišegelwa go tšea tše dingwe tše mmalwa ge ba fihla mo ba yago. Eupša e rile ge a dula fase ka peseng, banamedi ba mmalwa ba thoma go tsoga, o ile a tseba gore a ka se sa kgona go phouseta selo lebaka le letelele.

Makhomeni e Amogela Baeti – poto ye kgolo ya go bapatša e be e balega bjalo seferong sa torotswana gomme Luniko a tlabja ke gore e ka ba eng seo baeti ba ka se tlelago lefelong le. Leswao leo la papatšo e sale le hlomiwa mengwageng ya go feta mola a sa tsena sekolo sa primary. E be e bolela ka moo Makhomeni e kilego ya ba lefelo la botse la go hlabologa.

Diswantšho tšeo di bego di le moo potong e be e le tša badudi ba moo: mooki ka yunifomo ya gagwe ya go taga, baithuti ka bokgobapuku le dishelefo tšeo di bego di tletše dipuku ka morago ga bona, mopaki a swere dilofo tša marotho tšeo di tupago muši, basadi bao ba rwelego mebanki yeo e sa tšwago go rokwa ka bjang dihlogong, ba itshegela ebile ba sepela; morekiši ka mokutwaneng wa gagwe wa go rekiša dienywa moo go lego dienywa tša go rothiša mare tše di foreše le merogo; le molemi a eme gare ga diruiwa tša gagwe.

Ka moka ba be ba myemyeletše khamera ka lethabo, myemyelo tša bona tše botsana di go amogela ebile di le foreše. Eupša bjale mebala ya tšona e be e bonala e galogile, ebile le myemyelo tša bona di bontšha go nyama. Difahlego tša bona di be di bonala di lapile ebile di tapile, di bethilwe ke letšatši le bogale. Botalana bjo bo kilego bja ba dukuloga bo be bo galogile bo sehlefetše . Makhomeni e be e sesa kgahliša le ga tee – e sego ka mo a gopolago.

O ile a swara thekisi go tšwa seteišeneng sa dipese gomme a leba gae. Erile ge a fihla gae, mmagwe a tšwa ka ngwakong go tlo mo dumediša.

“Gobaneng o sa mpotša gore o fihlile?” mmagwe a realo a mo gokara. “Ke be ke tlabe ke go latile.”

“Tlogela go swaswa, Mama, ga se mo ekego ke be ke tla lahlega,” a realo morago ga ge ba kgaogantšitše mogokaro wa bona. “Le ge lefelo le le fetogile kudu go tloga mola ke sepelago gae,” O ile a lealea.

Dintlo tšeo di bego di le seterateng sa gabo le tšona di be di se sa kganya le go benya bjalo ka ge a gopola. Moafokhatha wo o bego o le khoneng o be o omile ebile o se na dienywa. Mootledi o ile a thuša ka go rwalela dipeke ka ngwakong.

“Na o ka thabela galase ya meetse goba senomaphodi?” a mmotšisa ge a tliša mokotlana wa bofelo.

Lesogana le ile la myemyela gomme la dumela ka hlogo, a amogela senotšididi. Go be go fiša ebile le sefatanaga sa gagwe se se na air khontišini. O be a balabadile ka phišo ge ba be ba dutše sephethephetheng mola toropong.

Morago ga gore lesogana le sepele, mmagwe o ile a dula le yena ka phapošing ya bodulo. Go be go fodile bokaone ka ngwakong, Luniko a lebogela goba gae.

“Jo, ngwanaka, o botsana, eupša e reng e ke o be o sa je mola Johannesburg?” mmagwe a realo.

“Oh Mama, le nna ke be ke go gopotše. O ka mphepa bjale ka gore ke mo gae.”

“Aowa, ke a tseba gore lefelo le a le bogege bjalo ka Johannesburg, efela ke gae, “mmagwe a realo a myemyela.

“Sesi wa gago o sepetše ka masa go ya sekolong. Ba re ba na le dithuto tša mesong le tša mothapama, ka fao a ka no fihla gae lata.”

“Go lokile. Ke tla ba ke ikhuditše gona.”

“Ke beile merwalo ya gago ka kamoreng ye nngwe. Xoli o robala bošego kudu a ithuta matšatši a, ka fao o tla thabela goba le kamora ya gago.”

“Ke a leboga, mma,” o ile a myemyela gomme a raga dihlako tša gagwe go di hlobola. “Go be go tloga go sa hlokege gore o dire seo, ke be ke tla di tloša ka bonna.”

“Ga ke mokgekolo, wa tseba? Arthritis yaka e kaone, ga e sale gampe bjale ka pele.

Mmage o be a okeditše ngwako ka mašeleng a gagwe a phentšhene. Luniko o ile a ya ka phapošing ya gagwe gomme a itahlela godimo ga mpete wa go hlweka wa foreše. O be a sa tsebe go robala ka peseng gomme mmele wa gagwe o thunya. O tla tsoga lata, gomme a lokiša dijo tša bošego pele ngwanabo a boa sekolong. O ile a tswalela mahlo a gagwe gomme a theeletša modungwana wa fene yeo e bego e bobola ka godimo ga gagwe, e le ge a napile a subelela borokong.

***

Re botše: Ke kae mo o ka ratago go ba gona – toropong e nnyane goba toropong e kgolo? Gobaneng?