Lizzy o fihlile motsaneng wa rena ge re be re le mmogo Kereiting ya 11. Lapa la gabo le be le hudugetše ngwakong wo o bego o le diterateng di se kae go tšwa mo ke bego ke dula. Go be go makatša e le ruri, motswala’ka Linda o be a fela a realo, gore kgarebe ya senoinoi bjale ka Lizzy, e tle motsaneng o monnyane wa rena mola bontši bja rena, bao re bego re kgamega mo lefelwaneng leo, re leka go ka tšwa.

Ke gopola letšatši leo Tate a ntahlilego go dula le Aunt Sisanda morago ga gore mma a thakgoge a sepele. O ile a botša tate gore o hloka go lokologa go rena. O be a nyaka go ralala le lefase gore ‘a phele’, mo ekego a be a ka se kgone go dira seo le rena.

Ke be ke na le mengwaga e seswai fela. Ge a sepela ka ipotša gore ga go swane tate o be a le gona. Ke be ke dutše ke le kgauswi le yena ka mehla. Eupša ya ba o kopana le mosadi gomme le yena a nyaka go lokologa go rena.

Aunt  Sisanda o rile ke be ke le wa mahlatse goba le tate yo a dulago a fepa ngwana wa gagwe, le ka morago ga ge a tšwetše pele ka bophelo. Ka go mphepa o be a lebišitše go pateleng dikoloto, go patela sekolofisi, go nthekela diaparo tša sekolo – go dira tšohle tšeo di bego di hlokega go dirwa. Eupša nna ke be ke nyaka go feta moo. Ke be ke dula ke nyaka go feta go leletšwa mogala fela ka tšatši la ka la matswalo. Ke be ke nyaka go bolela le yena ka tša bophelo, le ka moo ke hwetšago go le boima go hema ka nako tše dingwe. Ka moo ka nako tše dingwe ke bego ke ikwa o kare ke nweletše tlase ka meetseng gomme ke leka go tšwela ka ntle.

“O nagana ka eng?” Lizzy a botšiša. “Ke duma ge nkabe dilo di ile tša tšea lemanoga le šele, wa tseba…” lentšu la gagwe la letefala e le ge a foša mahlo godimo leratadimeng.

“Le nna.”

Ke lekile go itebatša seo se diregilego tšatši lela, tekano ya mengwaga e mebedi ka moka. Ešita le go bolela ka sona, le gatee. Go ntšere mašego a mantši a go hloka boroko le dipilisi tša go robala gore ke se sa kwa diatla tša bona di nkgama mogolong nako ye nngwe le ye nngwe ge ke be ke leka go robala. Ke feditše dikgwedikgwedi ke hlobaela bošego ka moka, tlaišego yela ka moka e ipušeletša ka hlogong ya ka. Ke leka go hwetša ge eba go na le tsela yeo ka yona dilo di bego di ka fela ka mokgwa o mongwe.

Nna le Lizzy re ratane dikgwedi – gabotsebotse Kereiti 11 ka moka. Re ile ra fihla mathomong a Kereiti 12 go sena yo a tsebago sephiri sa rena, ešita le motswala’ka wa hlogo ya kgomo Linda yoo a bego a fela a nkwera ka go ba Moitlami(Nun) ka ge ke be ke sena kgahlego ya tša marato.

Batho ka moka ba be ba tseba gore nna le Lizzy re be re le bagwera ba potego. Re be re le bona. Ebile go feta moo. Lizzy o be a tumile; e le Mokapotene wa sehlopa sa kgwele ya matsogo ebile e le motho a nnoši yo a bego a kgathala go lekane ka go fetša nako yeo ye ntši le nna.

Ya ba molaetša o re ke fihlile.

Re a tseba.

Seo ke sona fela seo o se boletšego. Nomoro ya gona e be e sa tsebege. Dinako ka moka ge re be re leka go e leletša morago mogala o be o no hwa. Mathomong nna le Lizzy re be re gopola gore ke metlae. Kantle le pelaelo go be go se yo a re bonego. Re bile le tlhokomelo lebaka la ngwaga, re utswa ditladimolongwana ka morago ga dintlwana tša boithomelo ge re be re nagana gore ga gona yo a bego a re lebeletše. Ra utswana maikutlo. Eupša go molaleng yo mongwe o be a swanetše goba a be a lebeletše, goba go theeletša. Ga se ke lemoge ka moo motsana wa rena o bego o le wo monnyane kudu ka gona. Ke ile ka ithuta seo ga bohloko, e le ge mafelo a rena a sephiri e se sa hlwela e le a sephiri.

Re feng seo re se nyakago goba batho ka moka ba tla tseba.

Melaetša e ile ya befela pele gomme ya ba boima kudu go e hlokomologa. Ya ba dinyakwa le tšona di thomile. Mathomong e be e se tše mpe gakaalo – go ngwegiša disekarete di se kae go mphenyašilo wa sekolo, Mzwanele, le bagwera ba gagwe. Ba be ba tseba. Ebile re be re tseba gore ba a tseba ka fao ra tšea sephetho sa go tima mollo gannyane.E sego kudu bjale ka go no gerulana fela mo phasetšeng. Maboto a be a na le ditsebe le mahlo, gomme a lebeletše, ka mehla.

E be e le maikhutšo gomme nna le Lizzy re sa tsebe go boledišana lebaka la kgwedi ka moka. Ke be ke mo gopotše, gabohloko. O be a le bonolo go boledišana le yena; a dira gore dilo ka moka le se sengwe le se sengwe se lebelelege se le bofefo, ebile ke rata le myemyelo ya gagwe, mahlo a gagwe a mapharana, le meriri ya gagwe ya mahlafarara ye meso. Ke be ke rata ka tsela yeo dintšhi tša gagwe tša mpharana di bego di dira diforo ge a be a tlabegile goba a eja marapo a hlogo. Ke be ke nagana ka yena ka dinako ka moka.

Ya ba molaetša o re ke fihlile.

A re kopane lefelong la rena la mehleng. Fetotše nomoro ya ka. Liz

Pelo ya ka ya fofa ge mantšu ao e sale ke a leta dibekebeke go a kwa, mafelelong a fihla.

***

“Re be re swanetše goba re tsebile gore e be e le molaba…” Lizzy a tsena kgopolo ya ka ka bogare mo ekago bobedi re be re phuthetšwe ka kgopola ya go swana.

“Ke be ke swanetše ke ile ka go tšhireletša … Ke dirile sengwe…Ke boletše something…”

“Go be go se se o ka se dirago, Niz.” A phutha menwana ya gagwe yeo e bego e thuthumela gare ga ya ka gomme bobedi  ra lla. Re be re kgonne go itshwara nako e telele, gomme gabjale re pšhatlagana goba dinkgepetlana tše nnyane. Re lekile go dula re tiile ka go se lore, go hloka maikutlo, go se bolele.

“Ke ile ka no lebelela.” Lentšu la ka le kwala e le lešele go nna. Ga ke lle. Le gatee. Ga ke tsebe go ka itumelela seo. Ke a dikologa ka baka la kgemere. Ke ikokotlela ka leboto go ithekga gomme ka swetela tlase go dula lebatong la go tonya, matsogo a ka a phuthagane go dikologa maoto. Lizzy a theogela fase kgauswi ga ka gomme a nkgokara. Ka mehla ke nna ke mo gokarago. Ke be ke mo hlokometše ka mehla.

Ke khupetša sefahlego sa ka ka matsogong.

***

Re botše: O nagana eng ka molaetša?