“Yooooh! Charles! Charles ungilahleleni? O! ‘Myeni wami!” gwa goelela lentšu leo le tlwaelegilego mathapameng a go latela. Pelo ya Mum Doris ya ifala la bobedi ka tlase ga diiri tše masomepedi nne. Ka doek hlogong ya gagwe le šolo  magetleng a gagwe a tšwa ka mokhukhung wa gagwe. A retologela moo go tšwago mesekhumolo e megolo gomme a kgobaketša maatla ka moka ge a bona Buhle a kwatame ka dikhuru, meokgo le mamila di keleketla sefahlegong seo se tletšego matshwenyego, letsogo la gagwe la mmagoja le le kgareng mo ekego le šireleditše bohloko gore bo se ke bja thunya go tšwa pelong ya gagwe yeo e robegilego, letsogo la gagwe la nngele le šupile meloreng, mo ekego o kgolwa gore godimo ga dilo tšeo ka moka Charles a ka tšwelela ka mohlolo. Bana ba gagwe ba babedi ba ema kgauswi, ba sa tsebe gore ba direng. Eupša meokgo ya bona ya hlaloša gore go gongwe go tšwa mebeleng ya bona ye mennyane ba a lemoga gore dilo di ka se sa swana le pele gape ka gabo bona.

Doris o tsena ka jarateng, a šetšwe morago ke Ntombi a swere komiki ya meetse a swikiri a go fiša go thuša Buhle ka letšhogo. Basadi bao ba babedi ba kwatama fase ka dikhuru kgauswi ga mogwera wa bona wa go lahlegelwa, matsogo a mo dikologile go mo fa thekgo e borutho, gomme ba hlaba sefela se bohloko.

Jehovah thel’ umoya
Jehovah thel’ umoya
Jehovah thel’ umoya
Oyingcwele

Tirelong ya poloko Moruti Dube a amogela mašabašaba a badudi ba Phomolong bao ba tlilego go tlo thekga Buhle le go hlompha monna yoo a bego a ratwa kudu ka lebaka la metlae le hlago ya gagwe ya go dula a thabile. Buhle, a potapotilwe ke Doris le Ntombi gapegape, a apere boso bjalo ka leswao la go lla ga gagwe le hlompho ya yoo gabjale elego monna wa gagwe yoo a ithobaletšego, o dutše ka pele le bana ba gagwe, a sekametše ka thoko ka bohloko le go lapa. Taba ya gore o letše a lla bošego ka moka ebile a sa tsebe go bo pata ga se tša thuša gore dilo di be bonolo.

E rile ge Moruti a bala lengwalo la maleba, wa kwala lešata le lebile monyakong wa tente ye tšhweu ya go hloka mafastere le mesekhumolo e se mekae ye megolo. Ke banwi mmogo ba Charles, ba etilwe pele ke Velaphi ba apere dioborolo tše di talalerata, a laetša gore go tla ga gagwe ga se ga lefeela. Banna bao ba bahlano ba ema ka morago, ba babedi ba bona ba swere dikepisi ka matsogong, ba išitše dihlogo fase.

E rile ge sebaka se fiwa mogwera gore a bolele le batho ka moka bao ba tlilego mabapi le monna yoo ba kgobakanego go laelana le yena, Velaphi a tloša sekhuba mogolong gomme a kgwatha mogwera yoo a bego a šikinyega thoko ga gagwe. Go batho ba ba bangwe go dula o hlaphogetšwe ke letsaka leo le sa hwetšagalego. E rile ge mogwera yoo a swerego mahlo a tšhipa a le kgauswi le go belaela ka lešata, Velaphi a mo sebela mantšu a se kae a bogale ka tsebeng. Mogwera yo mongwe a mo tšea ka seku gomme a hlahla monna yoo wa  ditšhila go leba lepokising. Bagwera ba bane ba dukologa lepokisi, mola Velaphi a leba sefaleng.

“Le ge ba bangwe ba lena le šetše le ahlotše Charles ka morago ga mabati a go tswalelwa bjalo ka lefeela la letagwa,” Velaphi a thoma “Nna ke tla le tsebiša gore letagwa le e be e le mogwera wa rena, eupša go feta moo e be e le tate ebile e le monna wa motho yo mongwe. E be e se lengeloi… ga gona yo a lego lona mo gare ga rena. Eupša ka tlase ga maemo a go se kgahliše, o dula mekutwaneng, toropong yeo e ka go  hlahunago gomme ya go tshwela kua ge o ka leka wa lebala gore o tletše eng mo, o itimile tše dintši bakeng sa lelapa la gagwe.” Mengunanguno e se mekae ya go dumela ya tsoga go tšwa lehlakoreng tsoko la tente yeo gabjale e bego e tletše.

“Ge re be re enwa moo ekego ga se bothata bja motho… Hey, siya buthela shem!” Velaphi a šikinya hlogo ya gagwe ka myemyelo. Ba bangwe ba palelwa ke go pitlela disego. “Ga” a ntšha enfelopo ye nnyane ye tšhweu go tšwa ka potleng ya ka gare “re dio ba mafeela a go lahlwa!” Lesego la oketšega.

Velaphi a retologa a lebelela bana ba Charles bao gabjale ba hlokago tatago bona le mmago bona wa mahlo a go hwibila bao ba dutšego kgauswi. “Mengwaga ye e ka bago ye lesome ya go feta uCharles o ile a re go rena ‘Mathaka! Anke bana ba rena ba atlege mo rena re paletšwego. Ga ba hwetše thuto gore ka le lengwe la matšatši ba gole ka mo go lekanego gore ba tle ba kgone go ba le dithoto gomme ba be le dipeeletšo.”

E rile ge bao ba bego ba dutše ba šutha ka moo moagong wa go fiša, ba bangwe ba kgapha dithitho diphatleng tša bona, mengunanguno ya go dumela ya kwala.

“Morago ga beke,” Velaphi a tšwelapele “re ile ra sepela ra yo nyakela bana ba rena education policy, ditebogo go monna yo a robetšego mo pele ga rena lehono.” A šupa lepokisi ka enfelopo ye tšhweu yeo e bego e bonala eke e imile.

“Sis’ Buhle” a realo go yo gabjale e lego motswadi wa go hloka molekani. “Ka mo gare ga enfelopo ke mateng a policy ya thuto ya go lekana R30 000…” go kwala go kgotsa ka seboka le go ngunanguna ka lethabo… “yeo monna wa gago, mogwera wa rena, a e buletšego bana ba lena. Le bonnyanenyana go tšwa go rena ka moka.” Meokgo ya elela marameng a Buhle e le ge a leka go e lweša. Dintwa ka moka tšeo ba bilego le tšona ka tšhelete mengwangwaga, le boineelo bjo ba bo dirilego… E be e se ga lefeela.

Lešaba la thoma go phaphatha mmogo. Morago ga go neela Busi enfelopo yeo ye nnyane, Velaphi a tlatšiša bagwera ba gagwe go dukologa lepokisi.

“Oh, ebile!” a goelela ka godimo ga badudi bao ba bego ba sa reta. “Re ile go tsenela rehabilitation programme go re thuša go ragela mokgwa wo wa go se tsebalege wa go nwa kua kgole ka morago ga se se sa tšwago go direga.”

Ka moka ba tsenya diatla ka dipotleng gomme ba ntšha nip, ba emiša mabotlelwana a mannyane moyeng gomme ba bethela mogwera wa bona yo a ilego salute, ya ba ba kgatha mogolo. Maloko a setšhaba a hwa ka disego mo e kego ba be ba emetše seo mola ba tšwelapele ka go betha matsogo.

“Death be not proud!” ba goa mmogo, ba tsopola John Donne.

E rile ge lepokisi le theošetšwa tlase ka moleteng ebile le kwaere ya kereke e opela sefela sa mafelelo, Phumlani a ema dimetara di se kae go tšwa moo lebitleng la go ahlama, ka lešoba la go bulega pelong ya gagwe. Monna yo a theošetšwago lefelong la gagwe la mafelelo la go ikhutša ga se fela moagišani wa bona, le mogwera wa lapa, eupša seswantšho sa tate. Ke monna yo a ilego a thiba sekgoba seo se tlogetšwego ke go hlokofala ga papago Phumlani wa madi mengwaga ye e ka bago ye tshela ya go feta. Ka letsogong la gagwe leo le bulegilego Phumlani o lebelela ye nngwe ya ditofee tšeo Malum’ Charles a mo filego tšona. Mošemane o be a sa kgolwe gore ge a be a dumediša Uncle Charles ka letsogo bošegong bjola bja go boifiša e be e le gona ge a mmone la mafelelo a phela. Go khupetša  ka hlologelo wa thoma. Ka bokamorago bja letsogo lona lela la go swara malekere leitšibolo la Doris la leka go kgapha seo gabjale elego meokgo ya go se fele mola a goga moya ka go thuthumela.

“Hamba kahle Malume,” a ngunanguna ka setu.

*****

Re botše: Naa o ipshinne ka kanegelo ye?