Kago le Jojo ba dutše tafoleng setupung sa khafetheria. E be ele letšatši la go fiša, eupša go foka moyana wa go fola gomme tafola ele morithing. Kago o ile a ntšha tšhokolete ka lepokisaneng la gagwe la dijo tša matena.

“Ke be ke nagana gore o ka thabela se,”a realo, a efa Jojo.

“Ke a leboga,”a realo, a e roba ka bogare gomme a mo fa seripa se sengwe. E ka ba o Gabotse lehono?”

“Ke ka lebaka laeng o botšiša?”

“Ga ke tsebe. Mo mesong ya lehono o be o bonala o sa swane le mehleng, o ka re go na le se se go diragetšego.”

“Mpša ya ka e lahlegile. Ke lekile go enyaka gomme ka palelwa ke go namela thekisi ya mathomo. Ke ile ka swanelwa ke go kitimela ya go latela.”

Mahlo a Jojo a ile a phadima. “O na le mpša? Ke taba ye botse!”

“Ee…wa tseba…le ge go le bjalo, ga e swane le dimpšana tše nnyane tšela o ka sepelago le tšona gohle o di kukile. Ke e kgolo, karolo ya Boerboel.”

“Le ge go le bjalo, ke rata dimpša! Leina la yona ke mang?”

“Tiger.”

“Bjale o ile wa e humana?”

“Aowa, eupša ke na le bonnete bja gore e tla tšwelela. E rata go ya kua le kua gona mo gae. Motswala wa ka wa go se hlalefe Spokes o e buletše gore e tšwe. Ga a na maikarabelo.”

“O dula le motswala wa gago?”

“Aowa, ke dula le Mme wa ka. Ke Spokes yo a dulago le rena.” Kago a šikinya hlogo ya gagwe. “Ga ke tsebe gore ke ka lebaka la eng Mma a dumelela se go direga. Mothaka yo o hlakahlakane, a e sale a le bjalo. Go na le seo a se rulaganyago. Ke a tseba.” Jojo a sora senotšididi sa gagwe. O ile a lebelela Kago ka mahlo a gagwe a magolo a dinkgokolo. “Ke ra gore o na le tšhelete ye ka moka, eupša a ka se go botše gore o e humana kae. Mola a robala letšatši ka moka gomme a tšwa bošego. Ke nagana gore o a utswa goba o dira sengwe sa mohuta woo. Ga ke rate dilo tše bjalo. Batho ba swanetše go šomela tšeo ba nago le tšona ka botshephegi.”

Jojo o ile a khuparetša seatla sa makgwakgwa sa Kago ka sa gagwe se sennyane se boleta. “Kago, o a tseba gore ke eng? O yo mongwe wa masogana a go loka.”

Kago a myemyela fela ka nako ye saerine ya go bega nako e lla.

* * * * *

“Mma? Mma, ke fihlile ka gae!” Kago a bitša ge a tsena ka mojako wa ngwako wa gabo.

Spokes a tsena ka mojako wa phapoši ya bodulo. O be a swere piri ka letsogong le lengwe mola ka go le lengwe a swere sekerete. Ka ntle ga gore Kago o be a mo feta ka ngwaga o tee , Spokes o be a se a swanela go nyatša motse wa mmagwe ka tsela ye.

“Mmago ga a gona wena mošemane. E ka ba o nyaka ke go direle maswi le dipiskiti?” Spokes a mo gegea.

“Spokes, ke go boditše gore o se kgogele ka mo ntlong. Ebile ga se wa swanela le go nwa dinotagi. Ele gore ga se wa swanela go ya mošomong e se kgale?”

Spokes o ile a dula fase setulong sa ka moraleng, a bea maoto a gagwe tafoleng gomme a butšwetša muši ka mokgwa wa dinkgokolo go tšwa molomong wa gagwe. “Mošomo wa ka ga o swane le wa gago. Melao ya rena e lokologile.”

Ëe, ke nnete,”gwa realo Kago, a kgorometša maoto a Spokes go a tloša tafoleng. “E ka ba o ile wa bona Tiger?”

“Aowa. Hle monna! Taba ya gago ke eng ka ga mpša ye ya setlatla? E tla boa ge e nyaka.”

Kago o be atenegile bjale. “Ke wena o e buletšego gore e tšwe. Ke go boditše gore o se e bulele. Go reng go se na selo seo o ka se dirago ka maleba? A e sale o le ka yona tsela ye – o paletšwe sekolong, ka mehla o kobiwa ka lebaka la go hlola dintwa le go tšwa tseleng. Le mmago o go kobile motseng wa gagwe. O swanetše go thaba ka gore Mma o go dumelela gore o dule mo. E sego bjalo nkabe o dula mekgotheng .“

Spokes o ile a ema ka bjako. A tswirinya gomme a tšwa ka ntlong ka modumo, a bethaganya mojako. Bokaone, Kago a nagana bjalo.

O ile a emela mmagwe a fihla gae gomme a dikologa motse wa gabo mo kgauswi a nyakana le Tiger. Go be go sa swane le mpša ye gore e se bowe gae. O be a rapela fela gore e se hlagelwe ke bothata.

Dikgopolo tša gagwe tša retologela go motswalagwe gape. Ge nkabe Spokes a sa dule le bona bophelo bo be bo tlo ba kaone kudu. Kago o be a sa kwešiše gore ke ka lebaka la eng mmagwe a be a dula a thuša Spokes. Batho bohle ba be ba kgona go bona gore ga se motho wa go loka.

* * *

Re botše gore o nagana eng: E kaba Kago le mmagwe ba swanetše go dumelela Spokes go dula ntlong ya bona?