Labobedi, 9 Febereware 2016
5.30 p.m.

Bene ya maphodisa ya letša dithaere sekhutlwaneng gomme Nolitha a wela maphethelong a panka. Go kaone go dula lebatong go feta go dula pankeng; ka tsela yeo a ka se thudiše hlogo ya gago ka thoko ga tšhipi ya bene nako le nako ge lephodisa le retološetša bene sekhutlwaneng ka mabili a mabedi. Ba be ba thumašitše disaerene tša bona, ke a tshepa, le mabone a go panyapanya, ge ba kitima mebileng, efela ga ba ba iše felo, e kaba e le diiri tše hlano. Nolitha o ile a lebelela sešupanako sa gagwe. E sale ba eba ka beneng go tloga ka 12.30 mesong. Ka sebaka se sengwe ba ile go ba iša setišing, gomme ba ba latofatša, efela go fihla gabjale ga go yo a tsebago gore ba ile go tšwela pele go fihla kae ka thaloko ye ya bona ya monagano ya go tena.

Ba eme gatee, gomme Nolitha a hlodimela ka dipara tša tšhipi le le ka galase ya polasitiki ya bothata ya lefasetere. Lebenkeleng la sepasa. Maphodisa ba tšwele gomme ba ithekela Coke le Bar-One. O šomišitše monyetla wo go bethabetha lebati la bene.

“Hei! Wena! O ka se re dire bjalo. Seo ga se molaong. O swanetše go re latofatša.”

“Ka nako ya maswanedi, ka nako ya maswanedi,” yo mongwe wa maphodisa a sega. “Ungxamele phi? O kitimetše kae?”

“Re tseba ditokelo tša rena,” a realo Nolitha.

Lephodisa la sega. “Re na le motho wa go itira yo bohlalenyana fa. O nyaka leetonyana le lengwe.”

Go šetše go fetile diiri tše pedi.

Nolitha o ile a tsenya hlogo ya gagwe ka diatleng.

O be a sa makatše ke tsela yeo ba mo swerego ka gona. Bagwera ba gagwe le bona ba ile ba itemogela tshwaro yeo ya sehlogo sa maphodisa ka nako ya boipelatšo bja yunibesiti. Nolitha o bone diswantšho, a bogela dikgatišo tša biteyo mo go phatlalatšo ya Twitter. O ile a ya go bona ka nako ya ge sekolo se tšwele, a kitimiša koloi ya gagwe ye nnyane, gore a fihle fao ka pela ka mo a ka kgonago go yo ba thekga. Efela ka nako yeo a fihlilego ka yona, dibene tša maphodisa di be di tletše gomme monkgo wa kgase ya lliša o be o tletše moyeng. Diphousetara di be di šobagane mmung:

NTWA YA TOKOLOGO: E SEGO GO HLAMA HISTORI – RE DIRA BOKAMOSO BJA RENA

MOLA SELLO SA THUTO YA PHIHLELELO SE BITŠWA GO EKA NAGA

SAPS YE RATEGAGO, NAA GA LE BATSWADI?

Jama o golegilwe. Ba mo gogela beneng. O be a bogetše ge lephodisa le mo itia ka legoswi, ka maatla gomme hlogo ya gagwe ya tekugela morago gomme mothaladi wa madi wa elela ka thoko ga leihlo la gagwe.

Gomme le ka nako yeo Jama o be a sa itwele. Go tšere go lekana dibeke tše tharo go mo lokolla, peile ya gagwe e be e le godimo, gomme ka dinako tšeo ka moka ba be ba ithuta: gore ke ditokelo dife tšeo ba nago le tšona tša go ipelaetša, seo maphodisa a dumeletšwego go se dira go ya ka molao (seo gabotsebotse ba bego ba se dira), o ka netefatša bjang gore mekgatlo ya sepolitiki ga e diriše boipelaetšo go ikhola, ka mo ba ka kwesišago Molao wa Mokgobokano, le ka mo ba ka o dirišago ge melato e eya kgorotshekong.

O ile a lebela baithuti bao ba bego ba patagane le yena. Babalwa, Weziwe le Fungile, Bonelwa, Dalumuzi, Khanyiswa le Mandla. Baithuti ba šupa ba marematlou, ka moka ba šoma kgahlanong le mabaka a go se kgonagale gore ba phase gabotse. O ile a nagana ka baithuti ka moka ba mphato wa gagwe, ka mo ba ithutago ka seedi sa kgantlele (mmotu wa kgantlele o tlogela dimakga tša makhura mošomong wa bona wa gae), ka mo ba mo kgopetšego ka gona go ba le dithutwana tša tlaleletšo, dihlopha tša go ithuta tšeo ba di rulagantšego tša ka morago ga sekolo, baithuti ba bokoa ba ithuta go tšwa go bao ba kgonago. Ka mo a ba bogelago ka gona go tšwa lebating la phapoši ya borutelo ya gagwe ge ba eya magaeng a bona leswiswing, ba sega, ba thabile, ba tletše ka tshepo yeo o ka se e laolego.

Gomme gabjale ba fa, ba kgoromeletšwa ka morago ga bene le yena, ga go yo a mo theeletšago ge a re, “ E sa le ba bannyane. Ba be ba sa dire selo. Tšeang nna ge.”

A swara letsogo la lephodisa, a leka go ema magareng ga gagwe le baithuti ba gagwe. Ba be ba dikologa bene, ba goeletša, ba eya pele, difahlego tša bona di tletše ka pefelo.

“O se tshwenyege, mohumagadi, re tla tšea le wena,” la realo lephodisa. Bjale ba mo kgoromeletša ka gare, a phathankgela lebatong la tšhipi la mepopotlo. “Iša matswalo fase,” a realo gomme a sega.

Go be go fiša kudu gomme moya wa ka gare ga bene o be tletše ka phišo ya mebele ye seswai, e apesitšwe ke monkgo wo tseneletšego wa letšhogo.

Weziwe o be a se kgitla.

“O phetše gabotse, Wezi?” Nolitha a realo.

“Leoto la ka, Mohumagatšana, le bohloko kudu.”

***

Re botše gore o nagana eng: Naa goreng ba le ka beneng ya maphodisa? O nagana gore go diregile eng?